Pred dnevi se mi je ponovno zgodil tak posebni antropološki trenutek, ki je kot kakšna resna študija razkril, kako različni smo si moški in ženske, in to že od mladih let.

Dva dni zaporedoma sem kupovala zimsko jakno, v petek sinu, v soboto hčerki. Na koncu, mislim, da boste sami videli, zakaj enostavno ne moremo iti skupaj po nakupih.

Najprej naj za uvod povem, da je bilo že ogrevanje 15-letnika za nakup jakne mučno in dolgotrajno, in če si ne bi na svoji stari jakni praktično odtrgal rokava in se že sam začel počutiti rahlo razcapanega, mislim, da do druge zime zagotovo ne bi stopil v kakšno trgovino z oblačili.

Sin mi je že v avtu dal natančna navodila, da greva le po jakno, nikakor ne gledava drugih oblačil, po nepotrebnem ne sprašujeva prodajalcev neumnih vprašanj, z drugimi kupci se ne zapletava v sproščene pogovore in se tudi med prodajnimi artikli pogovarjava skrajno tiho in nemoteče.

In zares sva šla kot dva policijska psa, ki po vonju točno vesta, kaj iščeta in ne gledata nikamor drugam. Ko sva v tretji trgovini našla 'Jakno', ki je bila edina, ki jo je sploh pomeril in natančno taka, kot si jo je želel, seveda ni bilo več časa in nakupovalne energije še za hlače, ki jih nujno potrebuje. Z urnimi koraki sva šla do avtomobila in naravnost domov. Njegovi nakupi so najbrž do leta 2018 zaključeni, seveda z izjemo športnih copatov in kakšnega ovitka za mobitel.

No, sobotno nakupovanje s hčerko je seveda potekalo v popolnoma drugem, veliko bolj radostnem ritmu in popolnoma sproščenem ozračju. To je bil zanjo srečen dogodek, spisek trgovin se kar ni nehal, v vsaki je pogledala vse od prve šminke do zadnje denarnice, vmes je z lahkoto poskusila nekaj jaken, hlač, za šalo je stopila še v visoke pete, si okoli vratu nadela umetno krzno in na glavo poveznila klobuk. Zanjo je bila to popolna zabava, posebno pred 12. rojstnim dnem, ko si je lahko izbrala še kakšno darilce poleg zimskega plašča.

Zaključek je bil popolnoma drugačen, tokrat sem morala jaz njo prositi, ali greva lahko počasi domov, da ne zmorem več in naj že neha gledati vsake podrobnosti in se spogledovati z vsemi preostalimi kupci.

No, si predstavljate, da bi šli mi trije skupaj po nakupih? Jaz si raje ne.

Tina Lucu, glavna urednica revije

Lisa - 48/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 48/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.