Človekovi možgani so ključni organ, ki omogoča opravljanje osnovnih življenjskih funkcij telesa, torej vsakdanje delovanje posameznika. Ljudje v svojem vsakdanu navadno ne posvečamo posebne pozornosti zdravju in delovanju možganov.

Pomembnosti delovanja teh se večinoma zavemo šele tedaj, ko je njihovo delovanje okrnjeno oz. so prizadeti določeni centri v možganih. Vzroki za to so različni: udarec, padec, možganska kap, virus­ne infekcije, pomanjkanje kisika v možganih, možganski tumor idr. To je pridobljena možganska poškodba, ki se zgodi po rojstvu, in to v katerem koli življenjskem obdobju.

V Sloveniji so znani podatki le o nekaterih vzrokih, med katerimi prednjači pridobljena možganska poškodba, ki je posledica travme (prometna nesreča, udarec, padec, strelna rana) in vsako leto prizadene 3.500 posamez­nikov. V trendu je tudi naraščanje pridob­ljene možganske poškodbe, ki je posledica možganske kapi.

Pridobljena možganska poškodba celostno vpliva na posameznikovo funkcioniranje in v trenutku spremeni njegovo življenje in življenje njegovih bližnjih. Posledice se kažejo na vseh področjih človekovega delovanja, čeprav morda vse niso takoj opazne. Najprej opazimo telesne posledice, prizadeti pa so tudi kognicija, čustvovanje, vedenje in vključevanje v socialno okolje.

Rehabilitacija po odpustu iz bolnišnice in primarnih rehabilitacijskih ustanov poteka še več let. Pomembno je, da zajema vsa področja človekovega delovanja. Zato je potreben celosten pristop v sodelovanju s posameznikom in njegovimi bližnjimi ter povezovanje tima različnih strokovnjakov: zdravnika, medicinskega tehnika, fizioterapevta, delovnega terapevta, psihiatra, psihologa, socialnega delavca, pedagoga s specialnimi znanji, delovnega inštruktorja ter podpornega osebja. Pogosto je potrebno tudi sodelovanje strokovnjakov z drugih področij. Tem načelom sledimo tudi v enoti Mavrica, kjer v okviru CUDV Draga poteka program za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo. Svoje doživljanje poškodbe ter pomen in potek ustrezne rehabilitacije lahko najbolje predstavijo prav tisti posamezniki, ki so vključeni v ta program.

Borut Cerovac, ki je danes star 30 let, je v program vključen že vrsto let in se poleg skrbi za lastno rehabilitacijo posveča tudi ozaveščanju mladih o posledicah pridobljene možganske poškodbe. To izvaja na preventivnih delavnicah na osnovnih in sred­njih šolah, s podporo in pomočjo delovne terapevtke.

O sebi in rehabilitaciji pove:

"Poškodbo sem imel pri 18 letih, avgusta 2002. Pod vplivom alkohola sem z motorjem brez čelade zapeljal na cesto. Utrpel sem hudo poškodbo možganov in več zlomov kosti. Za nesrečo sem bil odgovoren sam. Sledilo je zdravljenje. Najprej sem bil v Kliničnem centru Ljubljana. V umetni komi sem bil tri tedne, potem sem bil na nevrokirurgiji in plastični kirurgiji.

Čez pol leta sem šel na rehabilitacijo na URI Soča, kjer sem bil pet mesecev in pol. Moje zdravstveno stanje je bilo tako slabo, da sem šel v posebni socialni zavod Ponikve, kjer sem program zame ni bil primeren in sem se zato vključil v Center Zarja, današnjo enoto Mavrica.

Danes ne morem pisati, leva roka je spastična, desna je ataksična. Za pisanje uporabljam računalnik, tako da fiksiram roko. Ne morem hoditi, zato uporabljam invalidski voziček, v fizioterapiji hoduljo. Ne morem normalno funkcionirati, se vključevati v meni pomembne aktivnosti (šport) in delo. Nič ni tako kot prej. Prej sem znal 120 telefonskih številk na pamet, zdaj pa sproti pozabljam. Imam manj družabnega življenja. Prilagajam se in učim novih stvari.

Dopoldne grem v Mavrico, kjer imam svoj urnik, ki mi pomaga slediti dnevnemu ritmu. Neformalno se izobražujem, hodim na francoščino. Imam delovno terapijo, fizioterapijo, obiskujem študijski krožek, vključen sem v zaposlitev pod posebnimi pogoji, lahko grem k psihologu in ob zdravstvenih težavah se lahko obrnem na medicinsko sestro. Tudi socialna delavka mi je na voljo, kadar jo potrebujem. Priznam, da se mi včasih nič ne da, sem slabe volje, ampak vem, da je to pomembno zame. Pomembno mi je, da sem aktiven na tak način, kot znam danes."

Napisali Borut Cerovac, Špela Mihevc, delovna terapevtka, in Barbara Selan, socialna delavka, foto: arhiv

Več o dejavnostih CUDV Draga na: www.center-db.si

Lisa - 4/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 4/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.