Seveda je to veliko lažje reči, kot pa narediti.

Zlasti ko nam mesečni prihodki ne omogočajo, da bi lahko plačali vse obveznosti, ki jih imamo. Obveznosti zaradi kredita, limita, kreditnih kartic in drugih obročnih odplačevanj nam že tako zajedajo proračun, da takoj, ko prejmemo plačo, imamo na voljo le še z nekaj sto evrov ali – v nekaterih hujših primerih – sploh nimamo ničesar več. Vam je to znano?

Močno upam, da le iz zgodb, ki jih imajo drugi, in ne vi. Sama se dnevno srečam z najmanj enim takšnim primerom in po vseh teh letih še vedno ne morem verjeti, da je takšnih primerov tam zunaj še bistveno več. A po drugi strani ... Le kako naj jih ne bi bilo vedno več, ko pa živimo v potrošniški družbi, kjer nas vsakodnevno trgovci zasipajo s svojimi ponudbami, kjer nam banke omogočajo uresničitev želja, nam sodelavci, bližnji s svojim vedenjem kažejo, kako lepo je imeti vse in še več, pa čeprav si tega v resnici ne moremo privoščiti. In to vse zato, ker je to današnji način življenja, ker je to nekaj povsem 'normalnega' in ker živimo le enkrat.

Pa je to res 'normalno'? Ne, 'normalno' je posojilom reči: ne, hvala. 'Normalno' se je obrniti stran od oglasa, ki nam ga vrtijo na televiziji in v katerem nam banka ponuja kredit za hitro izpolnitev želja. Kredit, ki ga lahko dobimo že v dveh ali treh urah in za katerega potrebujemo le en dokument. Pa si bomo s tem res izpolnili želje? Je prav, da si jih uresničujemo s tem, ko si jih kupujemo z denarjem, ki v resnici ni naš? No, morda je tisti trenutek to za nas res uresničitev želje, čez mesec dni, ko nas pričaka prvo plačilo obveznosti, pa tisti občutek sreče ugasne in vse, kar vidimo naslednjih nekaj let, je finančna obremenitev.

In tako kot navadno začnemo pri enem posojilu, se kaj hitro to spremeni v dve, tri ali več posojil. Marsikdo se bo zdaj (ali pa se je že kdaj prej) vprašal: "Pa je življenje brez posojil sploh mogoče?" In se potolažil na način: "Nekateri nimamo te sreče, da bi nam starši kaj podarili ali da bi nam lahko finančno pomagali." Nič hudega. Je že prav tako. Ni ga lepšega, kot je življenje brez posojil, pa  čeprav si tega včasih ne priznamo, saj si ne upamo. Ko nekdo vrsto let živi v začaranem krogu, mu ne preostane nič drugega, kot da se potolaži tako, da je to čisto sprejemljivo in da tako živijo tudi drugi. A veliko bolje bi si bilo narediti načrt, kako se bomo znebili vseh posojil in zaživeli popolnoma drugo življenje. A o tem v kakšnem prihodnjem nasvetu ...

Za danes pa si je gotovo vredno zapomniti naslednje: Tisto, kar si sami ustvarimo, je največ vredno. In še bolj kot to, je vredno, da znamo uživati življenje vsak dan, da cenimo, kdo smo, kakšni smo. Da smo hvaležni za tisto, kar imamo danes in za vsako minuto svojega življenja.  Seveda gre pri tem za popolnoma drug pogled in drug način razmišljanja, pa vendar je ta pogled tisti, ki nas osrečuje. Verjeli ali ne, tako kot ni malo ljudi, ki se dnevno borijo za to, da bodo lahko preživeli, ni malo ljudi, ki imajo ogromno premoženja in še vedno zelo trpijo. Marsikdo celo bolj od tistega, ki nima prav veliko. In zakaj je tako? Ker ljudje preveč hrepenimo po materialnih dobrinah in se vse premalo ukvarjamo s tem, kdo smo, kaj si v življenju pravzaprav želimo in kaj je tisto, kar nas ohranja žive. Razmislite o tem in od danes naprej posojilom recite: "Ne, hvala."

Specialistka za financiranje in osebni proračun v podjetju Vezovišek&partnerji strankam pomagam pripraviti individualni načrt financiranja in namesto njih krmarim mimo finančnih pasti ter poskrbim, da se varno zadolžijo. V reviji Liza svetujem in odgovorjam na vaše vprašanje, ki mi ga pošljite na elektronski naslov ana@financnirecepti.si. Več o podjetju Vezovišek&partnerji na: www.vezovišek.si

Liza - 24/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 24/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.