Vem, da kar naprej vsi strokovnjaki poudarjamo, kako pomembna je komunikacija.

Da različna posameznika med seboj uglasita različnosti, se pomenita o lastnih strahovih, pričakovanjih, željah in potrebah. Ljudje ne znamo tega izražati drugače kot s pogovorom. In seveda upamo in si želimo, da je oseba na drugi strani mize enako naravnana in da nas sliši v srčiko naše vsebino, ko se tudi sami enako trudimo, da razumemo in sprejmemo stališča te druge osebe.

Zakaj poudarjam pomen komunikacije oziroma iskrenega pogovora, če je današnji naslov 'polna tišina'? Včasih so pomembni trenutki med dvema, ki se imata rada, da sta lahko le tiho in sta zatopljena vsak v svoje misli, a je to obenem ena takšna polna tišina. Nekako tako sem doživela pred kratkim na izletu, ko sva s prijateljem hodila po plaži, ki je sicer poleti prepolna golih teles, zdaj pa je bila prazna, zgolj pesek, kamenčki, morje in galebi. Ter midva. Nekaj klepetava, občudujeva horizont in toplo sonce, ko hkrati utihneva in hodiva naprej. Vso mojo bit je prežel en neskončen mir, ko se zavedaš, da je vse prav točno takšno, kot je, da so vse besede odveč, da se oba zavedava pomena tega posvečenega trenutka.

Zanimivo je, da se izjemno močno zavedaš prisotnosti druge osebe, kot da bi se telepatsko pogovarjala, da je super biti takole tiho in obenem v popolni varnosti, da nekako nisi sam, četudi ni izrečena nobena beseda na glas. Ste kdaj sami doživeli takšen trenutek, minute, ure?
To zavedanje polne tišine pripisujem tudi temu, da se z neko osebo počutiš prijetno in varno. In ker z njo o vsem lahko govoriš, ni nič nenavadnega, če v tišini bogatiš trenutek časa, saj ne potrebujemo govornega šuma in balasta, če si sproti vse povemo in seveda zaupamo. To je res zelo dragoceno!

Greva počasi s plaže nazaj in v nekem trenutku reče prijatelj: "Tisti trenutki tišine na plaži so mi bili noro polni in lepi." Kako se vse poklopi. Da je enako občutil tiste mirne minute brez teksta kot jaz, ki pa so nekako vendarle bili polni vsebine.

A da bi prišli do takšne komunikacijske 'nirvane', je potrebno res kakovostno poprejšnje ukvarjanje z odnosom prek iskrene in predane komunikacije, se pravi prek pogovora. Ko si sprejet v odnosu točno takšen, kot si, ko veš, da te nihče ne bo sodil ali obsojal, ko te druga oseba vrednoti skozi tvoje pluse in minuse brez očitanj in zamer ter tudi sam enako deluješ v odnosu do te osebe, je to pogoj za kakovostno oblikovanje odnosa. Pa govorimo o različnih odnosih. Takšen je lahko povsem prijateljski odnos, je lahko partnerski, je lahko odnos starši in odrasli otroci.

Kako vi slišite svojega dragega, ko vam razlaga nekaj? Ga sploh poslušate ali enostavno preslišite ter na vsakih nekaj sekund rahlo prikimate ali izrečete neki medmet v smislu 'a res', 'nehaj!' ali 'ne morem verjet'? In ko partner od vaš pričakuje, da realizirate neko nalogo, o kateri sta se 'pogovarjala' in ste prikimali, da jo boste prevzeli, a ga vi sploh niste poslušali in je niste. Kaj mu boste rekli? Kajti on je razočaran in verjetno jezen, da ste ga bojkotirale. In to se je verjetno že zgodilo v preteklosti. Da ga enostavno niste poslušale, ker vam je samoumeven? Ali pa ga boste napadle z očitki v smislu: napad je najboljša obramba? Vidite, vse to je tudi komunikacija ali bolje rečeno pomanjkanje te.

Ozaveščajte svoj odnos tudi prek naklonjenega pogovora. Iskreno priznanje je boljše kot napadi in očitki, ki jih povlečemo na silo iz naftalina, da bi sebe očistili, ker nismo naredili prevzete naloge. In v takšnih odnosih smo žal daleč od polne tišine in zavedanja, da je vse okoli nas enostavno takšno, kot je, čudovito.

Foto: Shutterstock

Liza - 52/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 52/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.