Ker delam v praksi, se redno srečujem z ljudmi, ki začnejo in prenehajo vaditi.

In spet začenjajo in spet nehajo. Sicer opažam trend določenega števila ljudi, ki vztraja, in ne odneha. A ne glede na to še vedno približno 60 do 70 odstotkov strank, ki se vpiše prvič, neha.

Zakaj?

Razlogov je seveda veliko. Nekaj malega njih je upravičenih. Približno 2 odstotka. Večina, torej skoraj vsi, so le izgovori. Izgovori pa so žal bolezen sodobnega časa.

V kateri skupini ste vi?

• Če je gibanje že del vašega življenja, kar bi moral biti cilj slehernega posameznika, potem vam iskreno čestitam!
• Če ste v skupini 20 do 30 odstotkov ljudi, ki giba redno, ne glede na vreme, hormone, spanje in še mnoge druge razloge (beri izgovore), potem vam prav tako čestitam!
• Če pa ste v skupini tistih 60 do 70 odstotkov, ki vedno nekaj začenja, potem pa vas prosim, da berete dalje. Morda mi bo nekaj odstotkov le uspelo prepričati, da začnete o sebi razmišljati drugače. In to bo za vas zelo koristno!

Znotraj te tretje skupine ste namreč ljudje, ki:

• se lotevate vedno druge aktivnosti;
• vedno znova začenjate isto dejavnost (npr. tek, joga, skupinske vadbe – taki ste po navadi zagnani na začetku sezone);
• o vadbi samo govorite. To skupino ljudi prepoznamo po naslednjih ponavljajočih se stavkih:
“Jutri pa res začnem!”
“V ponedeljek pa se res vpišem na fitnes.”
“Naslednjo sezono pa bom tudi jaz redno hodil/-a na vadbo.”
“Zdaj pa se prijavim na maraton!”
Ko tega ne storimo, sami zase in pogosto tudi za druge iščemo različne razloge. Ali izgovore. Po dosedanjih raziskavah sem odkrila, da denar tudi slučajno ni ne glavni ne najpomembnejši razlog!

Kaj se pravzaprav dogaja v nas v takih situacijah?

Mene to močno spominja na to pogosto dejstvo: “Kakor počnemo eno stvar, počnemo vse stvari.” (Zakaj smo taki, je posledica tako našega otroštva, navad, šole kot celotnega življenja do tega trenutka, kjer smo zdaj.) Ali v življenju odlašate? Ali težko delate zase? Porabite ves čas najprej za druge in potem vam tako ali tako zmanjka časa zase? Se vam ne ljubi? Vam je misel na gibanje težka? Ne vem, kako živite. Vem pa, da vam lahko odločitev za gibanje pomaga tudi na drugih področjih v življenju, ne samo na gibalnem.

Odločitev za nekaj pomeni ločitev od nečesa drugega.

Od česa se morate ločiti, da se boste odločili zase, za gibanje, za redno vztrajanje v neki dejavnosti (in to lahko potem prenesete na katero koli področje)? Odločitev za neko stvar mora sprejeti glava. Kako bo to sprejela glava, morate raziskati in raziskovati, dokler ne najdete načina, ki deluje za vašo glavo! Jaz vem, kaj pomaga moji glavi (ki je tudi zelo trmasta in najraje ne bi vadila, ampak zdaj pri mojih letih že ve, da mora, in to vsak dan)! Ne vem pa, kaj točno pomaga vaši glavi. Vas pa želim motivirati, da to odkrijete.

Zakaj? Zato, ker glava vodi telo. In ko bo glava dovoljkrat določila v prid telesa, se zgodi en 'čudež'. Ta čudež prihaja iz vidnih sprememb na telesu in včasih tudi tehtnici. (Ampak naj tehtnica ne bo vaše merilo, saj so mišice težje od maščobe!) Da se čudež zgodi, lahko traja nekaj mesecev. Torej glava mora držati vajeti teh nekaj mesecev, da s telesom pridemo do nivoja, na katerem začnemo med gibanjem uživati.

Ko imamo glavo, ki razumsko odloča za telo (se pravi glava ve, da mora telo gibati vsaki dan) in ko imamo telo, ki se zaradi odločitev glave počuti mnogo bolje, spremembe so občutne in opazne, potem imamo že dve zelo močno orodji, ki nam lahko pomagata, da bomo v rednem gibanju tudi vztrajali.

A poznate odgovor na vprašanje: “Koliko časa pa moram gibati?”
Odgovor je: “Do konca svojega življenja.”

Približno 200.000 let je človek svoje življenje preživel bolj ali manj v gibanju. Šele zadnjih nekaj desetletij sedi. Posledice sedečega načina življenja in dela so grozne. Glede na kratek čas sedenja niti ne poznamo še vseh negativnih posledic. Na lestvici dejanj, ogrožajočih za življenje, je Svetovna zdravstvena organizacija dolgotrajno sedenje umestila na 4. mesto! To, kako se počutite danes, je posledica tega, kar ste v preteklosti naredili zase. To, kako se boste počutili ali v kakšnem zdravstvenem stanju boste čez 5 ali 10 let, bo odvisno od tega, kaj boste v tem času delali zase.

Jaz vam želim, da boste dobro. Jaz vam želim, da vam čez leta ali desetletja ne bo treba čakati v čakalni vrsti za dom za starejše, ker boste zaradi lenobe nesposobni skrbeti zase. Ne gre zato, da vas pošiljam na Triglav, na maraton ali da od vas zahtevam, da ne vem koliko shujšate. Za tisto malo prej gre. Za svobodo pri skrbi zase do konca življenja.

Fotografija: Shutterstock

Liza - 21/2019

Članek je objavljen v reviji
Liza - 21/2019

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.