Slepi in slabovidni lahko v vsakdan­jem življenju funkcioniramo popolnoma enako kot drugi, zato ni razloga, da ljudje do nas čutijo pomilovanje. Slepa oseba lahko sama živi in skrbi zase, le za nekatera opravila potrebujemo več časa in prilagojene pripomočke. Za samostojno kuhanje je na primer pogosto dovolj samo tehtnica, ki govori.

Večina ljudi misli, da je mesto nemogoče prilagoditi slepim in slabovidnim, ker naj bi potrebovali zelo drage prilagoditve, kar pa sploh ni res. Sam se popolnoma samostojno gibam po vsej Ljubljani. Pogosto si pomagam z navigacijo na telefonu – to potrebujem takrat, ko iščem neko ulico, za katero ne vem točno, kje je. Imam dober spomin in orientacijo po Ljubljani, zato me za nasvet in pomoč pogosto prosijo tudi sorodniki in prijatelji, ki normalno vidijo.

Eden od glavnih razlogov, da objekti še niso prilagojeni slepim in slabovidnim, je nevednost zaposlenih in neusklajenost strokovnih sodelavcev.

Skozi projekt Razširimo obzorja kulturnega, v katerega sem bil kot mentor za slepe in slabovidne vključen v strokovno skupino analiziranja fizične in komunikacijske dostopnosti, smo ugotovili, da je eden od glavnih razlogov, da objekti še niso prilagojeni slepim in slabovidnim, nevednost zaposlenih in neusklajenost strokovnih sodelavcev. Pregledovali smo tudi dostopnost spletnih strani. Slepi pri uporabi računalnika uporabljamo bralnik zaslona, ki nam prebere vse elemente, ki jih vsebuje določena spletna stran ali računalniški program. Prek bralnika zaslona in tipkovnice lahko pregledujemo spletne povezave, uporabljamo različne funkcije enako kot preostali, ki z miško kliknejo na določen gumb ali element na zaslonu. Nekateri uporabljamo tudi brajevo vrstico, ki predstavlja zaslon za slepo osebo. Prek nje se besedila prikažejo v pisavi za slepe – v brajici, ki jo lahko otipamo s prsti.

Marsikatera spletna stran bi bila brez težav dostopna, če bi bili elementi, kot so povezave, slike, gumbi, vnosna polja, ustrezno poimenovani. Če so, bralnik zaslona prebere informacijo, ki jo lahko vi vidite na zaslonu. Oblikovalce spletnih strani ne bi nič stalo, če bi za povezavo, ki uporabnika premakne na prvo stran neke strani, napisali 'Domov' namesto 'Logo14179_12'. Zato je pravilno in smiselno poimenovanje ključnega pomena. Slepi si želimo, da bi spletne strani bile kar se da enostavne in da bi vsebovale čim več navadnega teksta.

Neradi beremo PDF-dokumente, ker ima bralnik zaslona z njimi pogosto težave pa tudi navigacija po njih je težja. Slabovidne osebe si želijo, da bi bile vsebine na spletnih straneh dovolj kontrastne in tekst dovolj velik za branje ali pa da bi imeli vedno na voljo orodje za povečavo pisave in spreminjanje kontrasta. Za slepe in slabovidne je pomembno, da so spletne strani nenatrpane, da na njih ni nadležnih vsebin, kot so oglasi, ter da so spletne strani predvidljive in imajo jasno strukturo.

Vse te prilagoditve ne predstavljajo nikakršnega stroška, si jih pa želi tudi marsikdo drug, ki nima težav z vidom.

Z nekaj samoiniciative je lahko slepa oseba popolnoma samostojna, z opisanimi prilagoditvami pa bi bilo naše življenje lažje in prihranili bi čas, ki ga za vsakdanja opravila že tako ali tako porabimo več.

Lisa - 27/2014

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 27/2014

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.