Očitno je, da nisem rojena za raj. Vsi pravijo, da so rajske, najbolj naseljene in počitniško oboževane države tiste, ki imajo vse leto zmerno vlago in stalno temperaturo tam od 24 do 27 stopinj Celzija.

Lepo in moram priznati, da ni slabo. Odlično za šport, gibanje po mestu, vandranje po naravi in seveda za učinkovito vsakodnevno delo. A kaj ko so mi tako všeč ekstremi. Tako kot imam veliko bolj rada ekstremne ljudi, in ne mlačnih, ki vedno švigajo tam nekje vmes in se trudijo le, da jih kdo ne bi opazili in nikakor ne izstopajo, tako imam rada tudi ekstremno vreme. Vreme, o katerem se govori.

To seveda ne pomeni, da se ne pritožujem tako nad ekstremnimi ljudmi kot nad peklenskim vremenom, a ko okoli mene ni presežkov, sem kar malo žalostna. Tako me je ta julijska vročina, ki se je več kot dva tedna vrtela nad 30 stopinjami Celzija, prav navduševala. Mah ne, daleč da bi bila super učinkovita, a všeč mi je tisti za vročino tako značilno upočasnjen, malo leni ritem vseh tistih japonk in sandal, ki se sploh odpravijo po mestu.

Na neki čudaški način mi je tako kot pozimi, ko je izredno mrzlo ali zasneženo, všeč, da se umiri vsakdanji ritem, da so ulice skoraj do večera, ko se le malo shladi ali pa vsaj sonce zaide, skoraj zapuščene. Poleti čez dan, v tistih najbolj peklenskih urah, v mestnih središčih srečaš le nekaj do konca prepotenih in popolnoma izžetih turistov, ki pač nimajo srca, da si ne bi ogledali vseh znamenitosti, ki so zapisane v vodičih.

Všeč mi je to zatišje, tišina, ko se popoldan sliši le cvrčanje razgretega asfalta. Nekaj posebnega so tudi vroči poletni večeri, ko svoje kavče in domove zapustijo tudi meščani, ki še niso na dopustu, ter iščejo nekaj osvežitve in svežega zraka na pijači sredi centra mesta. Obožujem ta poletni večerni vrvež v Ljubljani, prepletanje vseh mogočih svetovnih jezikov, zvončkljanje mestnih koles, vriskanje otrok, ki so končno lahko dolgo pokonci, in glasbo, ki se sliši skoraj z vsakega trga ali ulice.

In po drugi strani me navdušuje radost, ki se v teh vročih dneh vedno razvije na mestnih bazenih in bližnjih jezerih. Težko je ujeti še kje toliko čiste in enostavne sreče na kupu kot pri vodi, ki ljudi odreši poletne pripeke. Saj vam pravim, ekstremi rodijo ekstremno srečo, in to le z majhnim skokom v vodo.

Lisa - 31/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 31/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.