Sama se strašno rada igram z besedami in vedno rada povem, katere so mi lepe.

Na primer ena mojih najljubših besed je mimoidoči, ne vem, zakaj, tako lepo mi zveni in še lepše se napiše s pisanimi črkami. Pa ljubezen mi je lepa, veliko lepša kot na primer angleška 'love', no morda je primerljiva z italijansko 'amore'. Zadnje čase mi gresta grozno na živce dve besedi – drož (posebej izpeljanka drožomanija me resno strese) in čuječnost – ker mi je beseda preveč ezoterična za njen zelo enostaven pomen. Sama gojim celo tako globok odnos do besed, da dolgo nisem poskusila ne bureka ne piva, ker ste mi dve taki grdi, surovi besedi. Burek – slišite, kako trdo zveni, ta k na koncu me kar po hrbtu udari.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je pred dnevi razglasil besedo leta 2018. Med 10 besedami v ožjem izboru – to so bile mikroplastika, skodelica kave, tipanka, čebela, sovraštvo, risoroman, varda, orbanizacija, generalka in tekstati – je zmagala beseda čebela. Sama sem sicer navijala za skodelico kave, ker mi je skodelica res lepa beseda (kava pa je moja najljubša pijača), ampak tudi čebela je lepa – beseda in živalca. Na inštitutu pravijo, da je čebela stara beseda, podedovana iz praslovanskih časov. 

No, skratka, zadnjič sem na internetu prisluhnila tudi eni od govork na Ted-edu v Veliki Britaniji (saj veste “lekcije, ki jih je vredno deliti” – TED), ki je dala primer, zakaj bi bilo dobro, če bi se ljudje bolj zgledovali po čebelah. Čebela delavka namreč živi med sezono le 4 do 6 tednov, v zimskem času pa 4 do 6 mesecev, večino svojega življenja pa nabira med oziroma nektar, iz katerega nastane med. In v vsem tem času čebela zbere le za žličko in pol medu – prispeva le drobec hrane, ki jo njena kolonija potrebuje za preživetje.

In najbolj občudujoče pri vsem je, da nikoli ne dela le zase, ampak vedno za skupno dobro. Tako bi tudi ljudje lahko zares spremenili svet, če bi razmišljali kot čebele in ne bi preveč skrbeli, koliko kdo prispeva, ampak da bi vsi poskušali uživati v sadovih skupnega dela. Naj bo to lekcija za vse, ki mislijo, da njihovo delo ni vredno, in za tiste, ki mislijo, da je vredno le njihovo delo. Vsaka žlička in pol medu šteje, vsak se mora potruditi, da nam bo lepše na tem svetu.

Liza - 04/2019

Članek je objavljen v reviji
Liza - 04/2019

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.