V prejšnji Lizi sem vam v uvodniku torej povedala, kaj bi zaradi svojih pomanjkljivosti in pomanjkanja talenta zelo težko počela, danes pa je čas, da skupaj z vami razmislim, kaj bi si morda še želela početi, če ne bi bila novinarka in urednica najbolj simpatične revije v Sloveniji.

No, torej, ste kdaj razmišljali, kaj bi radi počeli, če bi vas pot življenja peljala drugam? Pri meni je zanimivo, da nikakor ne znam razmišljati v smeri, kje bi več zaslužila, ampak kje bi se bolje počutila.

Na primer – povsem mirno lahko rečem, da bi bila lahko kuharica. Ja, že moja babica je bila kuharica, in če se malo pohvalim – mislim, da imam kar talent in občutek za kuhanje. Ne, zagotovo ne bi mogla biti slaščičarka (premalo natančna) in brez dvome ne bi bila nova Ana Roš (prevelik klasik in preveč lačna za visoko kuhinjo), ampak resno mislim, da bi lahko imela tako malo gostilnico, kjer bi bil vsak stol drugačen (tako kot pri nas doma), a vam povem, da bi bili vsi navdušeni nad mojo lazanjo, zelenjavnimi juhami in drugimi domačimi mojstrovinami.

Okej, seveda bi bila tudi pisateljica, ampak taka super učinkovita, ki ji gre pisanje v kakšni obmorski vasici v Franciji ali Italiji (mirno se lahko zaradi dela preselim tudi na Tasmanijo) z lahkoto izpod prstov. Glede na to, kako odlašam pisanje uvodnikov, ne vem, ali bi nizala uspešnico za uspešnico kot na primer J. K. Rawling, Suzanne Collins ali pri nas Janja Vidmar in v zadnjem času kolegica novinarka Mojca Širok. Joj, kako sem vsem (posebno Mojci) nevoščljiva za disciplino in organiziranost.

Zadnjič sem med plavanjem na bazenu Kolezija tudi resno razmišljala, da bi bila lahko reševalec iz vode, ampak seveda na kakšnem mirnem kraju ali bazenu. Aha in osebna trenerka za lene gospe v srednjih letih – uh, kako bi uživala, ko bi jih 'mučila'. Vidim se tudi v kakšnem muzeju, mislim, da bi bila odlična tudi pri ustvarjanju zgodovinskih dokumentarcev in ja, seveda – z lahkoti bi zamenjala poklic, če me želite imeti v vlogi glavnega ustvarjalca popotniških oddaj (če se je Mojca Mavec naveličala, upam, da odgovorni na nacionalni televiziji zdaj vedo, kje me najdejo).

In še kar nekaj zamisli imam v glavi, ampak vseh vam ne morem zaupati, saj sem vendar resna gospa, na odgovornem mestu, ki si bo zagotovo septembra kupila svoj prvi čisto pravi suknjič za vse pomembne sestanke in kosila.

 

Liza - 29/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 29/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.