Zadnjič, ko sem sedela v lepi dvorani ljubljanske opere (ki je mimogrede prvič gostila predstavo leta 1892), in uživala v enem najbolj znanih baletov na svetu – Giselle, Adolpha Adama – se mi je posvetilo, da je umetnost res neka višja sila, nekaj, kar je nad vsemi predsodki in razlikami, nekaj, kar nas osupne in ponese.

Giselle, ki velja za eno najtežjih ženskih vlog za balerine, je plesala drobna Japonka, doma iz Sapora, Marin Ino. Plemiča Albrechta, v katerega se brezglavo zaljubi milo kmečko dekle, je plesal Srb Petar Đorčevski. Hilariona je igral in plesal Lukas Zuschlag iz Avstrije, potem so se na odru zvrstili še Italijanka Rita Pollacchi, Japonec Kenta Yamamoto, finska balerina Elli Purkunen, pa Slovenki Regina Križaj, Tasja Šarler in kup drugih ...

Skratka, da ne naštevam – popolna mešanica umetnikov z vseh koncev sveta. A vsi v dvorani smo na koncu čutili le zgodbo, neverjetno milino Marin Ino in vrhunskost karizmatičnega Petra Đorčevskega. Glasba in baletniki so nas odpeljala v pravljični svet, vsi smo čutili le ljubezen med Giselle in Albrechtom, nikogar ni zanimalo, od kod so plesalci, vsi smo upali le na srečen konec, čeprav nas je verjetno večina poznala zgodbo. Podobno je s slikami, ko so nam všeč, jih samo občudujemo, počutimo se prijetno ali pa žalostno, a nas premaknejo, ne zanima nas, od kod je umetnik, vemo samo, kako nam slika vzdrami čustva. Ali pa glasba. Vemo samo, ali nam je všeč ali ne, kdo jo izvaja, poje, igra ... To nam čisto zares ni pomembno. Pa romani, pesmi, drame, filmi, gledališče ... Dobra umetnost ne pozna meja, ras, ver, spolov, dobra umetnost nas samo prevzame, vrže, zaziblje, predrami, razburka ...

Ob vseh teh pretresih, bombah, protestih, zvonjenju in bobnenju si želim, da bi vsi bolj verjeli v ljudi in umetnost, ki jo lahko pričarajo na vseh področjih, pa da bi uživali v pravih pravljicah, tistih, ki nas začarajo kot majhne otroke, da bolj mirno spijo in sanjajo, in da bi končno ob strani pustili pravljice, ki nas samo ločujejo in v imenu katerih je umrlo že nešteto nedolžnih ljudi.

Liza - 19/2019

Članek je objavljen v reviji
Liza - 19/2019

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.