Oh, kako lepo je potovati! Sanjati o tem, da nekam greš, načrtovati, najti velemesto, si v knjižnici izposoditi turistični priročnik, zbrati pravo družbo, zorganizirati prevoz; potem pa vandrat, iskat znamenitosti na zemljevidu, paziti se žeparjev, se loviti po metroju in drugih sredstvih javnega prevoza, posedati na kavicah in se zažirati v poceni 'all you can eat' restavracijah.

Potem pa seveda obvezno poslati razglednico – super turistično posebnost za vzbujanje fovšije pri tistih, ki niso mogli ali hoteli z nami.

Zanimivo je tudi opazovati turiste, vesele Japončke, ki odpirajo usta od navdušenja in slikajo vsako malenkost, pa tistega možakarja z dežničkom, ki jim potem z rezkim glasom v turistični angleščini razlaga, kaj sploh gledajo. Včasih se tudi zgodi, da sem turist v lastnem mestu. Ko pridejo obiski iz tujine, jih rada peljem poslušat glasbeno uro na Krekovem trgu, pa čez tržnico do Franceta Prešerna, jim tam odrecitiram kak sonet nesreče in ponudim sprehod do Trnovega.

Če so gostje bolj zahtevni in imajo več časa, jim obelodanim še lepote Bleda, in medtem ko goltajo kremšnite, veselo omenim, da gremo lahko še isti dan na morje, ker je naša domovina tako prikupno celovita. Koper, odkar so tam palme in raznobarvne luči, suvereno predstavljam kot slovenski Saint-Tropez, če pa jih zbombardiraš še z lipicanci in človeško ribico, so vsi turisti popolnoma 'paf'.
Spomnim se, kako smo se šli turizem, ko sem bila še majhna. Ležalke, gorilnik, pripomočki za na plažo, hladilna torba, napolnjena z živili 'za na pot', kakšne tri odeje, plastični loparji za tenis, jaz, brat, ati, mami in hrček.

Takrat je postanek na bencinski postaji nudil super vpogled v natrpane stoenke in yuge, ki so komajda ponujali možnost videti, kdo se v njih sploh prevaža, saj so bila okna zabarikadirana z robo.
Biti turist je super. Razen kadar ti turistični delavci poskušajo ponuditi vse možne praholovce pod pretvezo, da so spominki in da cela moja družina nujno potrebuje psička na baterije, ki laja in skače in ima ovratnico 'Barcelona'. Takrat mi je, iskreno, od vse turistične ponudbe še najbolj pri srcu … pašteta.

 

Besedilo: Ana Marija Mitić