V zadnjih časih obstaja večje zanimanje za brezplačno pravno pomoč. Kot sem zapisal že v enem izmed prejšnjih prispevkov, je brezplačna pravna pomoč oblika zagotavljanja pravice do sodnega varstva tudi za socialno ogrožene, ki je urejena z Zakonom o brezplačni pravni pomoči. Obsega plačilo odvetnika ali stroškov sodnega postopka (predujem za izvedence, stečaj, varščino za stroške izvršitelja ipd).

Prvo, kar je treba posebej poudariti, je, da je v zvezi s plačilom odvetnika brezplačna pravna pomoč omejena. Omejena na prvi pravni nasvet, pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet ali svetovanje in zastopanje na postopku na I. stopnji.

Medtem ko je prvi pravni nasvet načeloma lahko tudi v zvezi z upravno zadevo, pa sta svetovanje in zastopanje lahko le za sodni postopek. To praktično pomeni, da vas v okviru brezplačne pravne pomoči odvetnik ne bo zastopal v postopkih pred upravnimi organi ali za vas za te organe sestavljal vloge, pobude, pritožbe in zahteve.

Pogosto so stranke razočarane, ko slišijo, da brezplačna pravna pomoč ne krije pritožbe v socialnem postopku (npr. pokojnina, otroški dodatek), upravnem postopku (npr. izdaja odločbe o določeni pravici, statusu). Brezplačna pravna pomoč namreč krije stroške odvetnikovega zastopanja le za sodne spore, torej le za upravni spor pred upravnim sodiščem, le za socialni spor pred socialnim sodiščem in podobno.

Prosilec za brezplačno pravno pomoč torej lahko dobi zastopanje le za sodni postopek, pa še za to mora vložiti izpolnjeno vlogo (prošnja BPP), izpolnjevati finančni kriterij (prihodkovni – trenutno 520 EUR prejemkov na TRR in premoženjski cenzus) ter vsebinski kriterij (da je verjetnost za uspeh in za prosilca življenjskega pomena).

Glede finančnega kriterija je treba omeniti, da se upošteva finančni položaj družine, ki je določena kot prosilec in zakonski ali zunajzakonski partner ter mladoletni otroci. V primeru ločitve ali sodnih sporov med družinskimi člani se premoženje nasprotne stranke ne upošteva, smotrno pa je takšno okoliščino posebej pisno pojasniti.

Glede vsebinskega kriterija je merilo presoje to, ali bi se povprečen racionalen državljan spustil v tak sodni spor, če ne bi bil socialno ogrožen in torej ne bi izpolnjeval finančnih pogojev za brezplačno pravno pomoč. Kriteriji so zelo različni glede na področja, pri nekaterih zadevah so izjemno strogi, drugje spet manj.

Za vsak primer torej (pred vložitvijo prošnje) vprašajte pristojno službo za brezplačno pravno pomoč okrožnega sodišča (po vašem stalnem/začasnem prebivališču) ali odvetnika o kriterijih odobritve vloge za brezplačno pravno pomoč. Pismo odvetnika lahko včasih k vsebinskemu kriteriju bistveno pripomore.

Lisa - 13/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 13/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.