Ob spremljanju nekaj skoraj identičnih zgodb posameznikov, ki pridejo po nasvet in pomoč k meni v Svetovalnico, v zadnjem času opažam, da se povečuje odtujevanje in oddaljevanje osebnosti od socialnih stikov z drugimi ljudmi.

Tega ne bi upala poimenovati ravno socialna fobija, ker tako daleč odtujevanje še ni šlo, a vendar menim, da je vredno razmisliti, zakaj se začne socialno odtujevanje.

Ta izraz sem skovala sama. Nisem vedela, kako drugače poimenovati stanje, ko na primer ženska konec dvajsetih let starosti pove, da noče iti v družbo s prijateljicami, da ji je dolgoletni fant čisto odveč, ko pride domov iz službe in ga vidi, kako jima kuha kosilo, da noče več na obisk k staršem in da so ji vse aktivnosti, v katerih bi morala srečevati druge ljudi, popolnoma odveč. To jo bega.

Še pred letom dni je bila navihana radovedna mlada ženska, ki je rada kolesarila, tekla, plezala, potovala z družbo drugih parov, redno hodila na večurne razprave s prijateljicami in preživljala vikende s svojim dragim. Zdaj ji je to vse v močno breme in se mora tako rekoč prisiliti, da pride na dogovorjeno kavo s prijateljico. Sprašuje me, zakaj se ji to dogaja?

Možnosti, da se nam zgodi socialno odtujevanje, je veliko. Živimo namreč v času, ko nas z vseh strani obkroža neverjetno veliko število različnih informacij in zahtev. Tehnologija nalaga, če hočemo biti 'in', da delimo svoje življenje z vsemi drugimi na raznih socialnih omrežjih, kjer se postavimo na ogled in oceno.

Ob tem ne razmišljamo, da večina fotografij in objav drugih prijateljev v omrežju izkazuje nerealno vedno nasmejano in uspešno, dobrovoljno stanje. Vedno se kažemo drugim v pozitivni, dobri luči, saj nas sicer vsi začnejo spraševati, da kaj pa je narobe, in potem le še bolj silijo v nas. Moramo igrati, da smo venomer dobre volje, urejeni, privlačni, nasmejani, dobrohotni, a v resnici to ne moremo biti vedno.

Tajimo posamezne dele sebe, da se drugim prezentiramo v ohinsploh verziji. To bi lahko bil eden od možnih vzrokov nasičenosti in bega v osamo oziroma beg pred socialnimi stiki. Kar na dolgi rok resda povzroča socialno odtujevanje, osamljenost, depresivna stanja in izpraševanje o smislu življenja.

Številni seveda nimajo nobenega profila na socialnih omrežjih pa tudi zapadejo v iskanje pomena druženja z drugimi, na živce jim gre vse, kar drugi naredijo, ali da se karkoli pričakuje od njih. Ne zmorejo več izpolnjevati zahtev okolice ali drugih ljudi, ne doma in ne na delovnem mestu. Vem, da to ni razvajenost ali lenoba dotičnih prizadetih posameznikov. Enostavno se nekaj v njih prelomi, vse jim je odveč in bi najrajši bili sami, četudi si tega v resnici ne želijo. Zato se pogosto prisilijo in pridejo na kavico, a jim je ves pogovor brezzvezen in dolgočasen. Ob srkanju kavice in ženskih pogovorih je naša omenjena dama ves čas razmišljala, kdaj bo lahko odšla domov, pa čeprav se je imela fajn.

Socialno odtujevanje se lahko stopnjuje v depresijo, tesnobo, pa tudi napade panike. Naša občutenja se čutijo napadena, nekaj počnemo kot roboti, navajeni smo na to, da drugim ugajamo, da se težko upremo, mogoče študiramo nekaj, kar se nam upira, a smo vzgojeni, da moramo za vsako ceno vztrajati, zna biti, da smo v službi žrtev prevelikih zahtev in vse to nas lahko vodi tudi v izgorelost. Vedno, ko nekaj počnemo leta, nekaj, kar mogoče sploh ni naša želja, ali pa smo v odnosih z ljudmi, ki nam škodijo, se lahko razvijejo zgoraj navedena stanja osebnosti, ki so potrebna resne zdravniške obravnave.

Mimogrede se v nas priplazi nezadovoljstvo z odnosi, s službo, s študijem, s finančnim stanjem, z morebitnimi priložnostmi, ki jih nismo zagrabili, in pri tem nimamo poguma ali pa se sploh ne zavedamo, da se ruši naša osebnostna struktura. Obnova in nadgradnja osebnosti v teh primerih je dolgotrajna in zahteva veliko poguma in dela na sebi. Pri tem priporočam ustreznega strokovnjaka. Ker sami se pogosto vrtimo v istem krogu.

Avtorica prispevka sem univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, ki vodim projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva sem na tel.št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali me kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si. Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi na socialnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica

Liza - 21/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 21/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.