Imate prost dan. Nepričakovano in nenapovedano.

Zgodaj zjutraj vas prebudi telefon in nekdo vam na kratko sporoča, da vas ta dan nihče ne potrebuje. Kakšen začetek dneva!

Pa je res? Ste novice veseli in potem ko mine prvi šok, polni energije kar skočite iz postelje ali se sesedete nazaj in ne veste, kaj in kam bi sami s sabo, ker ste vajeni vsakdanjega rituala, ki vam ga (kako prijazno od njih), narekujejo drugi? Imate občutek, da sta ves svet in ves čas tega sveta pred vami samo za vas, ali se počutite, kot da ste ujeti in da iz svoje mišje luknje ne boste zlezli nič prej kot naslednje jutro?

Seveda mora preteči nekaj minut, da pridete k sebi in razmislite, kaj zdaj. Pa vendar. Boste 'podarjeni' čas izkoristili za pospravljanje stanovanja, kar vam bo gotovo vzelo ves dan, zvečer ponosno naredili obhod po vseh prostorih in srečno ugotovili, da je pripravljen na fotografiranje za revijo o najbolj prijetnem in popolnem domu? Potem pa pozno zvečer izmučeni legli k počitku? Boste avto končno peljali na servis, čeprav še ne nujen, ga prej temeljito očistili znotraj in zunaj in serviserju odšteli nekaj 'najtežjih' bankovcev? Potem pa se zgroženi nad računom sesedli v najbližjem lokalu in ob kavi tuhtali, kaj vse bi si lahko privoščili s tem denarjem? Boste šli na obisk, ki ste ga obljubili že pred letom dni, pa vas nič kaj ne veseli, ker bo ves čas tekel pogovor o tem, zakaj vas ni bilo tako dolgo, pa o boleznih in raznih težavah, čudnem vremenu?
Ali si boste rekli: "O, super, tega sem pa res vesel(a). Ta dan bo res moj!"

Seveda se je včasih težko odločiti, kaj ima prednost. Veliko stvari bi radi postorili, veliko jih čaka, ker smo z njimi odlašali ali se jih je kar nekaj tudi že nabralo. Ampak … zakaj bi morale biti vedno na prvem mestu stvari?! Zakaj ne mi?!

Zakaj si ne bi vzeli časa ZASE! Naredili nekaj, kar še nismo nikoli. Se odpeljali nekam, kjer še nismo bili, nekam, kjer nas ne bo nič spominjalo ne na naš običajni vsakdan, ne na osebe ali dogodke iz našega življenja, na nič. Kjer bo vse novo in se bomo vsemu čudili, ker ne bomo poznali ničesar. Ker bomo 'pokukali' drugam, v novo 'knjigo'. Ki bo prav gotovo zanimiva, ker bo drugačna. Ker bo drugačno vse. Tudi mi.

Več na www.chara.si.

Liza - 42/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 42/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.