Potrebnih je le nekaj sprememb in naše srce bo ostalo močno in zdravo. 

Ob svetovnem dnevu srca (29. september) je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije širši javnosti posredovalo preprosto in pomenljivo geslo: Skupaj za moč srca. Ključno sporočilo ob letošnjem svetovnem dnevu srca je: zdrav način življenja, preverjanje pokazateljev lastnega zdravstvenega stanja in pravočasno ukrepanje ob pojavu znakov, ki lahko vodijo v bolezen.

Bolezni srca in ožilja so najpogostejši povzročitelj smrti na svetu

Letno zaradi teh bolezni prezgodaj umre 17,5 milijona ljudi, do leta 2030 pa naj bi se število umrlih povečalo že na 23 milijonov. Vendar pomirja dejstvo, da je večino bolezni srca in ožilja mogoče preprečiti že z nekaj preprostimi spremembami, kot so bolj zdrav način prehranjevanja, večja telesna dejavnost in prenehanje kajenja. Zato vsi poskrbimo, da bodo naša srca ostala zdrava. Tudi drugim povejmo, kako skrbimo za zdravje svojega srca. Okrepimo, prebudimo in imejmo radi svoje srce.

Svetovni dan srca je največja kampanja Svetovne zveze za srce za ozaveščanje o boleznih srca in ožilja. Svetovna zveza za srce ima v svetu vodilno vlogo pri preprečevanju bolezni srca ter možganske kapi. Je edina svetovalna in vodstvena organizacija na svetu, ki združuje prizadevanja in vodi program na področju bolezni srca in ožilja ter pomaga ljudem, da živijo dlje, izboljšujejo kakovost življenja in skrbijo za zdravje srca. Sodeluje z več kot 200 organizacijami članicami v več kot 100 državah po vsem svetu, da bi skupaj uresničili cilj zmanjšanja števila prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in ožilja za 25 % do leta 2025.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije – skupaj se učimo in rešujemo življenja

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1991 z namenom, da ozavešča prebivalce o nevarnostih bolezni srca in ožilja ter s ciljem zmanjšati pojav teh bolezni in smrtnosti zaradi njih. Po Sloveniji ima 9 aktivnih podružnic in 2 pridruženi društvi. Društvo med drugim izvaja preventivne zdravstvene meritve za ugotavljanje bolezni srca in ožilja, svetuje posameznikom in izobražuje o zdravem življenjskem slogu in o srčno-žilnih boleznih (predavanja, delavnice, tečaji temeljnih postopkov oživljanja …). Postanite tudi vi član – skupaj se učite in rešujte življenja.

Slovenija je uspešna na področju preventive bolezni srca in ožilja. Na dobri poti smo, da do leta 2025 zmanjšamo prezgodnjo umrljivost za 25 %. To je obenem tudi cilj, ki ga je pred šestimi leti sprejela generalna skupščina OZN. Z dosežki pa ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Ljudje še vedno umirajo prezgodaj, glavni razlog pa je nezdrav način življenja.

Za svoje zdravje smo odgovorni sami

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ponovno opozarja, da smo za svoje zdravje odgovorni sami. Glavni elementi zdravega načina življenja so: zdrava prehrana, več gibanja, manj škodljivih razvad, predvsem zmanjšanje oziroma opustitev kajenja in občasna kontrola lastnega zdravstvenega stanja. Ne kadimo, vzemimo si prosti čas za sprostitev. Skrb za srce pa se začne tudi s poznavanjem tveganja za nastanek bolezni, zato je priporočljiva občasna kontrola pokazateljev zdravstvenega stanja, kot so krvni tlak in lipidni profil
(poleg holesterola, LDL, HDL tudi trigliceridi v krvi).

Psiholog Matej Tušak s Fakultete za šport o pomenu gibanja za naše zdravje


"Gibanje oziroma telesna aktivnost je nesporno dokazan dejavnik, ki prispeva k zdravju in kakovosti življenja. Neštetokrat so dokazani vplivi gibanja in telesne vadbe na telesno in duševno zdravje ter naše splošne počutje in zadovoljstvo z življenjem. Slovenija je posebno pri vzgoji mladih v smislu razvijanja odnosa do gibanja v evropskem in svetovnem smislu dosegala dobre rezultate. Zaradi najrazličnejših pritiskov in načina življenja, pa se telesna aktivnost naših otrok z leti nekoliko zmanjšuje. Če želimo obdržati zdravje otrok in mladih in če želimo vzgojiti navade v smislu pomena gibanja tudi v odraslem obdobju, bodo potrebne tudi sistemske spremembe, največji pomen pa ima vzgoja in telesna dejavnost v okviru družine."

Potrebnih je le nekaj preprostih sprememb

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije z delavnicami na šolah, predavanji in kampanjami ozavešča ljudi vseh starostnih skupin, da bomo tudi z zdravim načinom prehranjevanja svojemu srcu zagotovili moč, da nam bo lahko omogočilo življenje, kot si ga želimo. Vse prebivalke in prebivalce Slovenije pozivajo z geslom: Skupaj za moč srca, obenem se obračajo tudi na vse, ki na različnih ravneh odločajo o pogojih za življenje in delo pri nas, da imajo pri odločanju pred očmi zdravje srca in ožilja. Vabijo tudi podjetja, ki proizvajajo ali pa prodajajo živilske izdelke, da prispevajo k povečanju ponudbe živil za bolj zdravo življenje. Z ustreznimi živili se lahko pridružijo vrsti že označenih živil z znakom varovalnega živila (srček), ki ga podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Potrebnih je le nekaj preprostih sprememb in naše srce bo ostalo močno in zdravo.
Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za srce o vplivu prehrane na naše zdravje
"Nedvomno je dokazano, da je s povečano porabo sladkorja, ki se je začela v 19. stoletju, saj je prej edino sladilo bilo med, 'prišlo' tudi več zdravstvenih težav. Pridobivanje sladkorja je bilo strašno drago in je sladkor bil privilegij bogatašev, ampak z industrijsko proizvodnjo, ki je sladkor pocenila, je poraba sladkorja strmo narasla in istočasno s tem debelost, ki je ključna epidemija celega sveta, kar je tudi razlog, da so trenutno srčno-žilne bolezni na pohodu, razen v razvitem svetu, kjer se število obolelih zmanjšuje, ker so boljše možnosti.

Tipična je Kitajska, za katero ne moremo reči, da je nerazvita, ampak Kitajska v 70 letih ni poznala srčno-žilnih bolezni, zdaj so za 40 odstotkov smrti v urbanih okoljih krive srčno-žilne bolezni. To je vsekakor posledica spremenjenega življenjskega sloga, kar so tudi dokazali z raziskavami. To, da ves čas ponavljamo prehrana, telesna aktivnost in nekadilstvo, pijte vodo, ima zelo konkretne temelje, je tudi nekaj, o čemer bi morali prepričati vse generacije, ker nas sladkor lahko zasvoji, skoraj kot mamila. Ko otroka navadiš na sladkor, ga ne moreš več odvaditi."

Okrepimo srce

Z zdravim načinom prehranjevanja bomo svojemu srcu zagotovili moč, da nam bo lahko omogočilo življenje, kot si ga želimo.
Seznanimo se z ravnjo glukoze v krvi. Visoka raven glukoze (krvnega sladkorja) v krvi lahko pomeni sladkorno bolezen. Bolezni srca in ožilja so povzročitelj 60 % vseh smrti pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Če visoke vsebnosti glukoze v krvi ne odkrijemo pravočasno in ne zdravimo, kadar je treba, lahko povečamo tudi tveganje za nastanek bolezni srca in možganske kapi.

Psiholog Matej Tušak s Fakultete za šport o življenjskih navadah, ki vplivajo na naše počutje


“Prihajam s fakultete za šport, hkrati sem po izobrazbi psiholog, kar pomeni, da združujem dve stvari; prva je ta, da govorimo o življenjskem slogu, pri katerem uporabljamo besedo navada. Vemo, kaj pomeni navada, imamo tudi slovenski pregovor, ki pravi, da je stara navada, železna srajca. Se pravi, da je navade izjemno težko spreminjati. Ne smemo biti prezahtevni in reči, da na sistemskem področju ni bilo nič narejeno. Če danes pridete v šole, vidite, da v veliko šolah ponujajo vodo, in ne več sladkih pijač.

Pred kratkim sem bil v Mayo kliniki (ZDA), kjer že več kot 20 let govorijo o tem, da tisti, ki so na dieti, morajo nehati piti sladke pijače. Seveda v Sloveniji toliko sladkih pijač, kot jih popijejo v Ameriki, ne popijemo, zato tudi rešitve niso tako hitre. Ker tam lahko samo s tem, da se izognejo sladkim pijačam, bistveno shujšajo. Spremembe lahko dosežemo samo s sistemskimi ukrepi, ker je nekoga, ki je 30 ali 40 let pil sladke pijače, težje spremeniti. Ko smo namreč prehajali iz prejšnjega sistema, ko teh pijač pri nas ni bilo, so vse te pijače iz zahodnega sveta bile potem dostopne, bile so odraz nekega bogastva, s čimer so se ljudje identificirali.

Tako da je k temu treba pristopiti izrazito sistematsko. Ampak ne bom toliko govoril o sami prehrani, temveč bolj o gibanju. Tudi na področju gibanja imamo v Sloveniji leta in leta raziskave, ki so vsaj doslej precej potrjevale, da smo bili z vidika gibanja relativno dobro pozicionirani v Evropi in tudi v svetu. Če pogledamo na vrhunski šport, smo tam izrazito dobri, ampak vrhunski šport ni znak zdrave družbe. Znak zdrave družbe je rekreativni šport, se pravi šport, ki ima povsem druge karakteristike.

Želimo si, da bi bilo čim več ljudi športno rekreativnih. Tukaj pa zagotovo nismo na vrhu, niti v Evropi, v svetu pa tudi ne. Skratka Slovenci nismo v tako zelo slabi situaciji glede rekreativnega športa, smo pa v šoli dolgo imeli eno uro športne vzgoje več kot večina Evrope. Potem se je pred nekaj leti razvila polemika o tem in smo zadržali nekakšen kompromis, zagotovo pa smo nekaj izgubili. Velik del športne aktivnosti v nižjih razredih ni več v domeni športnih pedagogov, ampak to kar opravijo razredne učiteljice, ki pa niso usposobljene za to, in če jim zmanjka časa pri matematiki, potem pač namesto ure športne vzgoje zaključijo matematiko. Vse je odvisno od vrednote ali stališč do športne aktivnosti, ki jo ima ta učitelj.

Naredili smo majhen korak nazaj in tudi rezultati kažejo, da niso več tako idealni, kot so bili prej. Realne ocene so, da je stanje slabše, kot predstavljamo, tudi zato, ker so ponekod samoocene, kjer se stvari predstavijo malo v boljši luči, kot so sicer. Na tem področju je zagotovo potrebno stremeti k sistemskim pristopom in k temu, da poskušamo vzgajati vrednoto telesne aktivnosti, kar je pa težko glede na sodobni način življenja. Skratka v vseh situacijah smo zreducirali gibanje, kar predstavlja veliko težavo in brez sistemskih rešitev bo to v prihodnosti samo še težje. Vedno več je lahkih poti, v sodobni družbi pa imamo tudi precej opravka z razvajenimi otroki, ki ne poznajo težkih poti, saj raje izbirajo lažje, te pa zagotovo niso bolj zdrave. Sploh zato, ker so se delovne obveznosti spremenile.

Ozaveščenost v slovenskem prostoru ni slaba, je boljša kot v marsikateri zahodnoevropski državi, v marsikateri zahodnoevropski državi pa so tudi korak pred nami. Težava slovenske družbe je še v tem, da je zdravstvo še vedno brezplačno. To pomeni, da gremo k zdravniku takrat, ko smo bolni, preventivno se pa s tem ne ukvarjamo.

Nimamo sistemov, ki bi ljudi prisilili, da bi delovali preventivno. Odvisno od tega, ali je človek toliko ozaveščen in razume, da je to dobro predvsem zanj ali ne razume. Pa tudi, če razume, je treba narediti še korak naprej, da se ga pripravi, da to, kar razume, spravi v realno situacijo, kar je težko, če je življenjska navad bila, da gre spat. Kar veliko nalog je, ki jih bomo morali postaviti v različnih institucijah, da se sistemsko implementirajo predvsem skozi vzgojo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in tudi za vso tisto populacijo, ki je po domače povedano topogledno nevzgojena, pred sabo pa ima kar še nekaj let življenja.”

Prebudimo svoje srce

S pomočjo redne telesne dejavnosti lahko zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni srca in se obenem tudi odlično počutimo. Seznanimo se z vrednostjo krvnega tlaka. Visok krvni tlak je najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Pravimo mu 'tihi ubijalec', saj ga običajno ne spremljajo opozorilni znaki ali simptomi, zato se veliko ljudi te težave ne zaveda.

Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za srce o življenjski dobi

"Življenjska doba se je podaljšala, ampak zdrava leta življenja pa ne! Se pravi, da živimo dalj, ampak bolni, in da bi to preprečili in živeli zdravi dalj, zagotavlja samo zdrava prehrana, telesna aktivnost in to, da ne kadimo. To sodi med temelje zdrave in zadovoljne starosti."

Imejmo radi svoje srce

Ne kadimo ali prenehajmo kaditi. S tem bomo največ naredili za izboljšanje zdravja srca. Seznanimo se z ravnjo holesterola in indeksom telesne mase. Približno 4 milijone smrti letno pripisujejo holesterolu, zato obiščimo zdravnika in opravimo meritev. Stehtajmo se in izračunajmo indeks telesne mase (ITM). Na podlagi ugotovitev nam bo zdravnik svetoval glede tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja ter izboljšanja zdravja srca.

Stres čez čas izčrpa zaloge organizma

Poleg tega, da se pravilno prehranjujemo, skrbimo za telesno aktivnost ter ne kadimo, je prav, da poskrbimo, da nas pretiran stres ne izčrpa. Dandanes imamo veliko več psihičnega stresa, kot so ga imeli naši predhodniki. Promet, prenaseljenost, hrup, obilica informacij in zahtev, pomanjkanje časa in miru v nas sproža nenehno napetost, ki lahko vodi tudi v bolezen, če se jim ne ognemo. Se pravi, da večina bolezni ne nastane le kot posledica nepravilne prehrane, temveč je tudi pretirani stres tisti, ki še kako vpliva na naše počutje in zdravje.

Organizem se na stres odzove tako, da aktivira živčni sistem in določene hormone, ki se sprostijo v krvni obtok in nas pripravijo na 'boj ali beg'. Hormoni pospešijo bitje srca in dihanje, dvigne se krvni tlak in pospeši presnova. Arterije se razširijo, saj morajo načrpati več krvi v velike mišice, ki so zadolžene za gibanje. Zaradi adrenalina so mišice v polni pripravljenosti, zenice razširjene, da oči bolje vidijo. Jetra pa sprostijo uskladiščeno glukozo, da lahko hitro dobavijo presežek energije telesu, telo pa se začne potiti, da se ne bi pregrelo.

Fotografije: Igor Zaplatil

Liza - 41/2017

Članek je objavljen v reviji
Liza - 41/2017

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.