Breza je s svetlim deblom in gracilno obliko rasti navduševala že naše prednike. Priljubljena je kot vrtno drevo, ekološko dragocena in vsestransko uporabna.

Da je pomlad, po kateri smo dolgo hrepeneli, končno prišla, nam kaže sveža zelena barva brezovih listov med sprehodom po naravi. Po zaslugi črno-belega debla s skorjo, ki se lušči, lahko drevesa dobro ločimo od drugih drevnin.

Obstajajo različne vrste brez, od katerih so pogoste puhasta breza (Betula pubescens) in viseča breza, imenovana tudi bela breza (Betula pendula). Rastejo povsod, kjer je za druga drevesa prevlažno, presuho, prekislo ali premalo hranilnih snovi. Drevo, ki ima rado svetlobo, je sicer pravi umetnik rastišč, ki nima veliko zahtev do tal, vendar ni zelo konkurenčen v primerjavi z drugimi drevesi. Z največjo starostjo 120 let je breza kratkotrajno drevo.

Za mnoge živalske in rastlinske vrste je pomemben življenjski prostor. Številni metulji ležejo jajčeca na liste. Pogosti gostje so mušnice v območju korenin. Živijo v simbiozi kot gliva mikoriza z drevesom in mu dajejo hranilne snovi. Druga gliva skrbi za anomalijo, ki jo imenujemo bela omela.

Pelod naj bi povzročal alergijo, kljub temu se breza lahko uporabi vsestransko. Nekoč so iz skorje, ki ne prepušča vode, izdelovali strešno opeko, podplate za čevlje in škatle. Njihove poganjke se danes uporablja za metle, les pa predelajo v papir. Breza je zaželeno trdo gorivo. Ker zaradi eteričnih olj dobro gori tudi vlažna. Že v antiki so poznali zdravilno moč soka, ki ga še danes pridobivajo iz dreves, pri revmi in protinu. Iz njega izdelujejo brezovo vino in lasno vodo.

'Drevo svetlobe' je v običajih trdno zasidrano

mlaj

Breza je uporabna v mnogo spomladanskih običajih kot simbol plodnosti in svetlobe. Iz rituala plodnosti pri Germanih je nastalo postavljanje mlaja. Takrat so šli ljudje praznovat v gozd. Že pred 13. stoletjem je bil star običaj prepovedan in so začeli drevesa – večinoma breze – prinašati v vas. Samski moški so svojim najdražjim dekletom v noči na 1. maj postavili okrašene ljubezenske mlaje pred hišo. Danes mlaje postavljamo na mestni trg. To naj bi kraju zagotavljalo plodnost za vse leto.

Moj lepi vrt - MAJ 2015

Članek je objavljen v reviji
Moj lepi vrt - MAJ 2015