Presajanje je za vsakega ljubitelja rastlin eno najtežjih opravil. Ne da bi bili lončki z rastlinami tako težki, temveč je težka skrb, da ne bomo česa naredili narobe.

Mnogi so pred dilemo, v kakšno posodo naj rastlino posadijo, kakšen substrat naj uporabijo, koliko naj bo novi lonček večji od prejšnjega, v katerem času je najbolje presajati in tako dalje. Da vam olajšamo skrbi, pojdimo lepo po vrsti.

Najboljši čas za presajanje je spomladi, preden rastline začnejo rasti. Če presajamo, ko so že začele rasti, jih zmotimo in traja kar nekaj časa, da ponovno vzpostavijo rast. Če jih presadimo jeseni, nam nekatere rastline to tako zamerijo, da zaradi tega lahko celo propadejo. Zato si zapomnite, da nikoli ne presajamo na koncu vegetacijske dobe, temveč vedno na njenem začetku, saj rastlina potrebuje prostor za rast korenin v času rasti, in ne v času počitka.

Ker danes nihče več ne pripravlja zemlje za presajanje, vsi uporabljamo za to pripravljene substrate. Ti vsebujejo nekaj vrst šote (belo in črno), mleto lubje, kokosova vlakna in dodatke za zadrževanje vode, ki pa so v večini primerov bolj škodljivi kot koristni, saj je že sama šota velik zadrževalec vode. En kilogram suhe šote lahko popije šest do sedem litrov vode, zato so substrati s temi dodatki temu primerno dražji. Obenem je večja tudi nevarnost, da nam zaradi preobilnega zalivanja katera od rastlin propade, kot če substrat nima teh dodatkov.

Substrat kot tak skoraj ne vsebuje nobene hrane. To pomeni, ko rastline presadimo, nismo zanje naredili drugega, kot da smo njihovim koreninam dali nov prostor za rast korenin, zato moramo že kar kmalu po presaditvi začeti dognojevati.

Lončki za presajanje so lahko glinasti ali plastični, vsak pa ima svoje prednosti in slabosti.

Glinasti lončki so za rastline boljši, ker so bolj zračni. Ker so porozni, se del vode izgubi tudi skozi stene lončka. Slabi lastnosti sta kratka življenjska doba in porozna stena, na katero se primejo korenine. Ko hočemo rastlino dobiti iz lončka, poškodujemo korenine, ki so se oprijele njegovih sten, takoj po nakupu pa jih tudi ne moremo uporabiti. Najprej jih je treba dobro namočiti v vodi, da se sami napijejo, saj sicer rastlini popijejo vso vodo, zaradi česar ta lahko celo propade.

Plastični lončki ne zgubljajo vode skozi stene, zato moramo biti pri zalivanju previdnejši. Njihove stene so gladke in ob izlončenju rastlinam ne poškodujemo korenin.

Kako velik naj bo nov lonček, je odvisno predvsem od tega, kakšna je koreninska gruda. Če je lonček poln korenin, ki so lepe in zdrave, vzamemo 2 cm večjega. Če so korenine slabe, rastlino posadimo nazaj v stari lonček ali pa uporabimo celo manjšega. Ko se čez nekaj mesecev koreninska gruda obraste, jo presadimo v večjega.

Ob presajanju pa rastlino tudi očistimo vseh poškodovanih korenin, suhih ali kako drugače poškodovanih listov. Po potrebi jo tudi obrežemo.

Katerih rastlin ne presajamo vsako leto? Presajanje zelo slabo prenaša klivija, zato jo presadimo vsako tretje ali celo četrto leto. Tako nam bo vsako leto bogato cvetela, če pa jo presajamo vsako leto, bo bujno rasla, cvetela pa zelo slabo ali pa sploh ne. Tudi pri presajanju orhidej pazimo, da jih presadimo, ko je lonček poln korenin.

Nikoli ne presajamo cvetočih rastlin. Če rastlina cveti, počakamo, da odcveti, in jo šele nato presadimo.

Božični in velikonočni kaktus denimo zahtevata po končanem cvetenju pet- do šesttedenski počitek. To pomeni, da ju mesec in pol držimo popolnoma suha, nato pa presadimo.

Po vsakem presajanju nam ostane veliko lončkov, ki jih ne zavržemo, temveč shranimo za naslednje leto. Pri tem pa se moramo zavedati, da s starimi lončki lahko prenašamo nekatere rastlinske  bolezni, zato priporočam, da po končanem presajanju vse lončke temeljito očistimo, da na njih ne bo nobenih ostankov substrata. Tako očiščene spravimo, da nas počakajo do naslednjega presajanja, ko jih bomo spet potrebovali.

Po končanem presajanju skoraj vse rastline temeljito zalijemo. Izjema so le kakteje in sočnice, ki jih zalijemo šele dan po presajanju.

Moj lepi vrt - MAJ 2014

Članek je objavljen v reviji
Moj lepi vrt - MAJ 2014