Skoraj pozabljena korenska zelenjava slavi preporod. Nove nezahtevne sorte skrbijo za to, da je smetanovo bela repa skrivna zvezda na gredi in v kuhinji.

Pastinaki so bili do 18. stoletja priljubljena vrsta zelenjave, nato sta jih spodrinila korenje in krompir. Zahvala za to, da smo jih znova odkrili, gre bio poljedelstvu. V trgovinah z naravno pridelano hrano in na bio zelenjavnih stojnicah spet lahko najdemo blago korenovko, kremast pastinakov pire, goste juhe in hrustljav pastinakov čips pa so medtem celo na jedilniku mnogih restavracij za sladokusce.

Pri izbiri sort smo se morali pred nekaj leti zadovoljiti z zgodovinskimi sortami, kot je 'White King' ali 'Halblange Weiße'. Zdaj prihajajo na trg nove različice in pri tem so v ospredju bio gojitelji. Znova so začeli gojiti sorto, ki so jo našli v genski banki in jo izboljšali z dosledno selekcijo. 'Aromata' ima še bolj oreškast okus in je slajša kot njeni predniki z veliko škroba, vendar je na gredi prav tako nezahtevna za nego.

V blagih legah ga sejemo že marca, če pa čakamo do sredine ali konca aprila, semena vzklijejo hitreje in enakomerneje. Bodite pozorni na rok trajanja na vrečki s semen in kupite le toliko, kolikor letos lahko posejete, kajti semena so kaljiva največ dve leti. Najlepše korene dobimo na globokih, ilovnato-peščenih, vlažnih tleh. Če med pripravo grede potrosimo dovolj komposta, jih kljub daljši vegetaciji ni treba znova gnojiti – nasprotno, ob preveč bujni ponudbi hranilnih snovi se razvije veliko listov, korenike pa ostanejo majhne.

Sveži pastinaki z vrta so lepo hrustljavi in njihov okus, ki spominja na koreninski peteršilj in mandlje, pozimi postaja vse boljši. Da jih lahko ves čas pobiramo tudi v legah z veliko snega, gredo pokrijemo s smrečjem ali kopreno. Če si želite pred daljšim mrzlim obdobjem narediti zalogo, repe zakopljite v toplo gredo ali jih skladiščite v hladnem prostoru z vlažnim zrakom. Pastinaki, ki jih hranite na preveč suhem kraju, postanejo vatasti in mehki.

Pastinaki rastejo počasi, vendar nenehno

Pastinaki so dvoletni. Tako kot korenček spada korenovka v družino kobulnic.

pastinak

Od klitja ploščatih, okroglih semen do cvetenja (glejte risbo) mine približno 16 mesecev. Mladi sejanci si upajo pokukati iz zemlje šele dva do tri tedne po zgodnji spomladanski setvi in se upognejo kot lasnica. Ko se razvijejo prvi listi, so sicer robustne rastline dokaj občutljive za mraz. V hladnem spomladanskem vremenu jih je v tem razvojnem stadiju priporočljivo pokriti s kopreno.

Koren se začne tvoriti šele julija. V prvih mesecih po setvi glavni koren še ni debel niti kot svinčnik, med debelitvijo se listni šopi obarvajo temno zeleno in so vse krepkejši. V času obiranja pozno jeseni so repe dolge do 4 cm in debele več centimetrov. Socvetja z zlato rumenimi kronskimi listi lahko občudujemo šele sredi poletja naslednjega leta.

Najbolj priljubljene sorte pastinaka

pastinak

'Turga' lahko ostane na gredi do pomladi. Dolgi, rumenkasto beli koreni so popolnoma prezimni.

pastinak

'White Gem' razvije kratke, široke in snežno bele korene s sladkim mesom in je kot ena redkih sort primerna za vzgojo na težkih tleh.

pastinak

'Aromata' je, kot že lahko domnevamo po imenu, posebno aromatična nova sorta iz biološko dinamične pridelave. Masleno rumeni koreni so mehki in so užitni tudi kot surova solata.

Pridobite lastna semena pastinaka

Za pobiranje semen izberite dvoletne rastline. Pastinaki, ki cvetijo že prvo leto vzgoje, so primerni za jušno zelenjavo in ne pridejo v poštev za razmnoževanje. Drugo leto pridelovanja kobuli, ki najprej cvetijo, obrodijo pozneje največja semena, ki najbolje klijejo. S pobiranjem semen ne čakajte predolgo, sicer plodovi izpadejo in jih odnese veter.

pastinak, semena

Najboljši čas je, brž ko se kobuli obarvajo rumeno rjavo ali svetlo rjavo.

Semena nekaj dni sušite in do pomladi shranite v temnem, hladnem in suhem. Za pobiranje semen si oblecite oblačila z dolgimi rokavi in si nato hitro umijte roke – ali nosite rokavice. Listi in stebla pastinakov vsebujejo fototoksične snovi (furokumarini), ki v zvezi s sončnimi žarki lahko pripeljejo do reakcije kože z rdečicami in srbenje do nastajanja mehurjev.

Moj lepi vrt - NOVEMBER 2014

Članek je objavljen v reviji
Moj lepi vrt - NOVEMBER 2014