Lepa tradicija je posaditi drevo zraven hiše. Če drevnino izberemo posrečeno, nas razveseljuje dolga leta.

Nekoč so sadili hišna drevesa iz različnih razlogov – ob rojstvu otroka, sklenitvi zakonske zveze ali gradnji hiše. Tudi danes skoraj ni vrta, na katerem ne bi bilo vsaj enega primerka. Razlogi za to so medtem praktične narave. Drevesa so pomemben sestavni del oblikovanja. Z njimi je mogoče ustvarjati prostore, usmerjati poglede in – v primeru pravilne postavitve – dajati poudarke. Povsem mimogrede v sončnih dneh dajejo tudi blagodejno senco na prostoru z ležalniki ob ribniku ali na prostoru za sedenje na terasi.

Na podeželju so nekoč sadili predvsem tipična dvoriščna drevesa, kot so kostanji, hrasti, lipe.

Danes imajo le redki prostor za tako široko oblikovanje. K sreči je v zadnjih desetletjih v trgovine prišlo več majhnih dreves z okroglimi krošnjami ali stebraste oblike tudi za manjša zemljišča in predhišne vrtove. Pri izboru pravega hišnega drevesa najprej premislite, kakšno vlogo naj bi imelo pozneje.

Ali bo služilo za senco, zaščito pred pogledi ali naj bi vse poglede potegnilo nase?

Pomembno je tudi, da oblika rasti drevesa pristaja h konkretnemu oblikovnemu slogu. Drevesa s slikovito visečimi krošnjami, kot je povešava breza (Betula pendula 'Youngii') ali črnordeča viseča bukev (Fagus sylvatica 'Purpurea Pendula'), se harmonično vključujejo v romantično okolje. Geometrijske oblike krošnje, kot so krogle ali stebri, posnemajo arhitektonski slog sodobnega oblikovanja vrtov. Potrebujejo le malo prostora in večinoma ohranijo obliko tudi brez obrezovanja.

Drevesa so priljubljena senčila na prostorih za sedenje in terasah ter vabijo, da sedemo pod njih.

Svetlo senco dajejo na primer breze ali vrbe, dokaj gosto ostane listje vrst z velikimi listi, kot je platana ali cigarar (Catalpa bignonioides). Jesenska barva, vpadljiva skorja, cvetni in plodovni okras skrbijo za to, da je hišno drevo vse leto privlačna paša za oči na vrtu. Zato pri izboru poleg listov in velikosti pazite tudi na te značilnosti. Drevnin za štiri letne čase se ne veselijo le lastniki vrtov. Tudi ptice in žuželke najdejo na njih hrano in zaščito.

Različno obnašanje med rastjo

Če iščete drevo, se pred nakupom nujno pozanimajte o obnašanju med rastjo in poznejši velikosti najljubšega drevesa. Veliko vrst, ki so pri sajenju videti obvladljive, se sčasoma lahko razvije v velike primerke – in ne le v višino, tudi v širino.

Okrogli javor zraste približno 20 cm na leto. Z leti se bistveno poveča predvsem obseg krošnje. Ne le drevesa, tudi veliki grmi, kot je večdebelna šmarna hrušica, sčasoma potrebujejo vse več prostora. Vsako leto zraste skoraj 60 centimetrov in po desetih letih doseže skoraj trikratno višino in širino.

Podobno višino po desetih letih doseže okrasna jablana, ki je bila med sajenjem visoka dva metra. Pozneje obe rasteta približno enako.

Okrogli javor, šmarna hrušica in okrasna jablana po 30 letih dosežejo končno velikost. Tise nenehno rastejo v višino in širino, ker dosežejo bistveno večjo starost.

Najlepše vrste hišnih dreves

češnja

Listje okrasne češnje (Prunus serrulata) se jeseni obarva rdečkasto rumeno. Zaradi lijakaste in široke rasti potrebuje nekaj prostora na vrtu, ker lahko doseže širino do pet metrov.

breza

Himalajska breza (Betula jacquemontii) je zaradi žareče belega debla lep kontrast k zimzelenim grmom, kot je pušpan.

platana

Dežnikasta listnata streha platane (Platanus acerifolia) daje čudovito senco na terasi v toplih poletnih dneh.

češnja

Japonska češnja (Prunus serrulata 'Kanzan') maja kaže pravo razkošje vrstnatih rožnatih cvetov.

pavlovnija

Polstena pavlovnija (Paulownia tomentosa) je s svojimi velikimi listi optimalno senčilo. Uspeva le na vročem soncu.

Karminsko rdeči cvetovi pravega rdečecvetnega gloga (Crataegus laevigata 'Paul´s Scarlet') prinesejo barvo na vsak vrt od maja do junija.

jablane

Lepo in koristno: jablane (Malus) spadajo med najbolj priljubljena hišna drevesa, spomladi pa navdušijo s čudovitim cvetenjem in jeseni s številnimi plodovi.

drevo

Za ozke predhišne vrtove so primerne drevnine, ki prenašajo obrezovanje in kakršen je gaber (Carpinus betulus), ker se lahko prilagodijo velikosti prostora.

Octovec (Rhus typhina) ima dežnikasto krošnjo. Njegovi vpadljivi betiči se obdržijo do zime.

Moj lepi vrt - NOVEMBER 2015

Članek je objavljen v reviji
Moj lepi vrt - NOVEMBER 2015