Pisana kopriva je bila že pred štirimi desetletji zelo priljubljena vrtna rastlina, sadili smo jo na vrtovih in v javnih nasadih, marsikateri ljubitelj pa jo je že takrat vzgajal v lončku ali cvetličnem koritu na oknu ali balkonu. S pojavom številnih novih rastlin se je nanjo nekako pozabilo, nove velikolistne sorte pa so jo spet pripeljale v naše domove.

Marsikomu je postala tako všeč, da bi jo rad prezimil. To je sicer možno, ni pa ravno preprosto, saj stare rastline zdržijo le približno do februarja, dalj pa ne, zato moramo poskrbeti za potaknjence. Potaknjenci se hitro ukoreninijo v kozarcu vode ali pa jih posadimo v substrat za potaknjence. Ker je pisana kopriva občutljiva za mraz, jo moramo dovolj zgodaj prenesti v toplo sobo, kjer mora biti najmanj 16 stopinj Celzija. Čez zimo jo moramo redno zalivati, da se ne izsuši.

Če smo jo prezimovali na pretoplem mestu, je bujno rasla, zato jo spomladi vršičkamo, porezane poganjke pa lahko spet uporabimo za potaknjence, saj spomladi ni nikoli preveč rastlin.

Pisane koprive imajo zelo barvite liste, njihovi cvetovi pa so drobni modrikasti in brez kakšne posebne okrasne vrednosti. Za celoten videz rastline je zato pomembno, da jih sproti odstranjujemo, takoj ko se pojavljajo. Tako obdržimo rast bolj kompaktno in rastline so lepše. Barva je intenzivna le na soncu, če so rastline na preveč senčni legi, ostanejo barve blede.

Pisana kopriva

Pripravil: Slavko Zgonec

Moj lepi vrt - OKTOBER 2014

Članek je objavljen v reviji
Moj lepi vrt - OKTOBER 2014