Bršljan je v naši vrtnarski kulturi že od 16. stoletja in ga je možno videti povsod. Čeprav ga vsakdo pozna, plezalec navduši vedno znova.

Že bujnost navadnega bršljana (Hedera helix) je vredna občudovanja. Plezalka v najkrajšem času doseže višino 20 metrov in več. To je dovolj, da vse hišne stene okrasi z naravno izolacijsko plastjo, prevleče dolgočasne zidove ali ozeleni preproste loke.

Vendar bršljan ni vrhunski le takrat, ko se strmo vzpenja. Z nešteto majhnimi oprijemalni koreninami vzdolž poganjkov je tudi najbolj primeren, da zasede pobočja ali služi za prekrovnico. Njegova prednost v primerjavi z drugimi prekorvnicami je, da se navadni bršljan brez težav znajde tudi na suhih, zelo senčnih mestih pod drevesi – celo pod žejnimi brezami in velikimi javori, katerih korenine rastejo blizu zemeljske površine.

Raznovrstnost zimzelene plezalke se kaže v uporabnih možnostih in bogastvu oblik: obstajajo bršljani z velikimi in majhnimi listi, sorte z rumeno sredino ali rumenimi robovi listov in takšni, kot je 'Sulphur Heart' (fotografija na strani 41), pri katerem se meša veliko različnih rumenih in zelenih odtenkov.

Če ga želite saditi, morate vedeti, da je navadni bršljan tako kot kavkaški bršljan (Hedera colchica) z velikimi listi nekoliko občutljiv za mraz. Obe vrsti rasteta na polsenčnih ali senčnih mestih in sta glede tal povsem nezahtevni. Rastline ne uspevata le v čisti šoti.

Bistvena razlika je glede bujnosti. Sorte kavkaškega bršljana praviloma dosežejo ‚le' približno šest metrov v višino oziroma širino. Izjema v ponudbi je grmasti kavkaški bršljan (Hedera colchica 'Arborescens'). Namesto da bi se vzpenjal ali plazil, tvori do poldrugi meter visok, polkrožnati grm. Botanično gledano gre pri sorti za starostno obliko bršljana, ki poleg posebne oblike rasti opozarja nase tudi s cvetovi.

Cvetovi in jagode kot znamenje starosti

bršljan, jagode

Bršljan po osmih do desetih letih spremeni svojo pojavno podobo: na eni strani listi izgubijo tipično obliko s tremi konicami, po drugi strani pa tvori cvetove (fotografija levo zgoraj, malo pred cvetenjem).

Bršljani so zaradi poznega cvetenja – od konca avgusta do sredine oktobra – in veliko nektarja zelo priljubljeni pri čebelah, osah, trepetavkah in metuljih. Iz cvetov se na koncu zime tvorijo temno modre jagode, ki so za ljudi zelo strupene, medtem ko jih kosi in škorci radi zobajo.

Moj lepi vrt - DECEMBER 2013

Članek je objavljen v reviji
Moj lepi vrt - DECEMBER 2013