K sreči še vedno obstajajo dobre stare sorte s tipičnim okusom. Če jih namenite mesto na gredi, prispevate k ohranitvi skoraj pozabljenih redkosti.

Poznate berivko z rdečim vzorcem, sladki koren, belo čebulo 'Schirxl' ali zimski grah s temno rdečimi cvetovi?

Vsi imajo eno skupno lastnost: mnogi vrtnarski rodovi so jih pazili in negovali, kljub temu so izginili z naših jedilnikov. Pogosto si jih izrinile donosnejše sorte, večinoma pa so kratko malo postale žrtev birokracije. Od sredine prejšnjega stoletja so razmnoževanja in trgovina vse bolj omejena zaradi zakona o prodaji semen in drugih državnih ali mednarodnih določil.

Vrtno lobodo, metliko in stajsko metliko so vzgajali izključno na hišnih in kmečkih vrtovih. Pridelovanje za prodajo ni bilo zanimivo, ker listi po obiranju hitro ovenijo. Ker rastline, ki ni zahtevna za nego, nikjer ni mogoče kupiti, bi ji morali vrniti običajno mesto. Če jih ne odrežemo prenizko, vedno poženejo na novo, se močno razvejijo in večkrat obrodijo. Če se vam zdi škoda, da bi odščipnili lepa socvetja in semenske zasnove, sicer nimate vpliva na to, na katerem mestu bo 'divja špinača' pognala, si pa prihranite setev v prihodnjem letu.

Priznamo, da vse, kar je nekoč prišlo na mizo, danes ni po našem okusu. Ločika, predhodnica naše glavnate solate, je bila priljubljena kot hrana in tudi zaradi svojega učinka kot uspavalo in prebavno sredstvo. Grenčične snovi, ki so bila v mlečnem soku v štoru in listnih rebrih, v naslednicah ločike niso več. Zgodovinska sorta 'In der Erde sitzend' se je obdržala in se kaže vsestransko: prijetno trpki listi, bogati z vitaminom C, so okusni surovi v solati ali kot dušena zelenjava in jih lahko zamrznemo tako kot špinačo. Če jih malo zaščitimo, robustne rozete prezimijo celo zunaj na gredi.

Seznam primerov se lahko nadaljuje skoraj poljubno. Če znova začnete vzgajati stare vrtne sorte, boste pri pridelovanju in v kuhinji odkrili veliko zanimivih stvari in prispevali k zaščiti dragocenih kulturnih rastlin. Genske banke sicer opravljajo pomembno nalogo, dolgoročno pa se lahko ohrani le tisto, kar tudi sadimo.

semena

Če iz kupljenih semen sami pridobite semena za setev v prihodnjem letu, naprej razmnožujte sorte s trdimi semeni, in ne hibridov F1. Prav tako je pomemben tudi izbor zdravih, rodnih matičnih rastlin. Zaklade je najbolje sortirati po terminu za setev. Skrbno označene vrečke in sadilne tablice preprečujejo zamenjave.

semenske zasnove

Semenske zasnove čebul in rdeče vrtne lobode vidimo le redko. Če sami pridobite semena starih sort, jih lahko občudujete tudi na lastnem vrtu, ne le na razstavnih vrtovih zaščitnikov semen.

stajska metlika

Stajsko metliko je že zdavnaj spodrinila špinača. Nekoč priljubljeno listnato zelenjavo je lažje gojiti in jo lahko obiramo več let.

masleno zelje

Masleno zelje je v sorodu z ohrovtom in ga sejemo že marca. Junija pobiramo posamezne liste ali odrežemo mehke glave.

metlika

Metliko sejemo marca. Junija lahko nenehno pobiramo mlade liste. Če rastlinam odrežete vrhove, rastejo bolj košato in dajejo več pridelka.

jajčevci

Jajčevci, kot je 'Violetta di Firenze', so primerni tudi za vzgojo na prostem. Za tradicionalne italijanske sorte so tipični debeli rebrasti plodovi s svetlo vijoličasto lupino, ki ostane na nastavku stebla večinoma bela.

nadstropne čebule

Nadstropne čebule razvijejo številne zarodne čebulice na socvetjih. Ta so majna, pekoča in zelo aromatična. Če pustite, da poženejo, cvetna stebla padejo in čebulice se zakoreninijo v zemljo.

zimska glavnata solata

Zimska glavnata solata se sadi septembra in pobira naslednjo pomlad. Robustna solata prestane tudi daljša obdobja mraza.

pisane pese

Pisane pese z zlatorumenimi in belimi glavami zorijo pozneje in so oblikovane manj enakomerno kot danes najbolj znane sorte rdeče pese.

Moj lepi vrt - JANUAR 2015

Članek je objavljen v reviji
Moj lepi vrt - JANUAR 2015