Sedela sva si nasproti, prepričana, da se poznava. Bila sva v drugem letu nečesa, kar je imelo vse znake klasičnega razmerja, ampak v ozadju se je očitno tkala neka neznana votlost. Praznina.

Kot da nama je nekje zmanjkalo sape in znanja o tem, kaj drug od drugega pričakujeva. Ko se znajdeš v takšnem vprašljivem položaju, vendarle začneš pogovor. Pogovor, ki ga lahko pišemo tudi z veliko začetnico.

Najin Pogovor ni bil čisto nič bolj pretresljiv ali presenetljiv kot katerikoli pogovor, ki ga imajo pari, stoječ nad prepadom lastnega razmerja. Je le pogovor, ko osebi v paru končno govorita stvari, ki jih verjetno prej nista nikoli niti omenila.

Takrat se pokaže še tista zadnja plast, tisti najgloblji odmev, kjer se skrivajo najstrožja načela in prepričanja.

In takrat sem ugotovil, kje je ždela esenca najinih težav – ona ni imela niti najmanjšega pojma, kaj pomeni biti dekle v razmerju. Ja, prav ste prebrali – ona ni znala biti tista opevana 'boljša polovica'. Zakaj? Ker je imela nekakšna arhaična prepričanja, da je njena edina naloga le to, da se prikaže, in da sta vse, kar moški potrebuje, da je v razmerju srečen, zgolj seks in zrezek.

In očitno je še zrezek tu in tam le bonus

Morda se sliši smešno, morda žalostno. Morda se zdi kot le zguljen kliše, vsekakor pa se lahko strinjamo, da je to prepričanje zmotno. Da moški morda nismo tako zelo komplicirana bitja, a da vseeno dinamika v razmerju zahteva kaj več kot le zadovoljitev dveh osnovnih bioloških potreb.

Pravzaprav je celotna slika strašansko preprosta – celo tako zelo, da se zdi takrat, ko jo začnemo govoriti na glas, popolnoma samoumevna. Temelji pa v celoti na konceptu recipročnosti – daj-dam. In kaj je tisto, kar pričakujemo pod zloglasnim 'daj'? Ko me je prav to vprašala dama z začetka te zgodbe, sem ji stoično, kot se za moškega spodobi, naštel naslednjih pet pričakovanj – in ja, pri tem sem uporabil prste. Za dramatizacijo.

Romantiko

Kar se na prvi pogled morda zdi kot nekaj, kar bi vam poskušali prodati v kakšni inzulinski romantični komediji, je pravzaprav eden najbolj čvrstih temeljev vsakega razmerja. Tudi za moške.

A ko se govori o tej gradilni enoti življenja v dvoje, se običajno govori o ženskem razumevanju romantike, ki vključuje peneče se kopeli, dovolj prasketajočih sveč, da se prostor spremeni v resno požarno nevarnost, jagode, namočene v penino, in čokoladice v obliki srčkov.

Pač absolutno vse, v čemer moški ne moremo – ali pa ne znamo – uživati. Romantika se v moških očeh kaže nekoliko drugače. Ko dobimo za večerjo svojo najljubšo jed. Ko prejmemo kompliment za to, kar storimo, ne za to, kako smo videti. In ko prejmemo darilo, ki je resnično samo za nas – recimo novo video igro ali pa razširjen paket športnih programov. Ker je to priznanje, da te ženska sprejema z vsem, kar te predstavlja – to pa gane do srca.

Resnico

Če pomislim nazaj, kaj je bil najpogostejši očitek deklet njihovim partnerjem, je bilo to skorajda vedno ljubosumje.

A ljubosumje, pa naj se zdi v tistem trenutku še tako pretirano in še tako nepotrebno, ima vedno neki razlog za svoj obstoj. Moški morda nimamo šestega čuta za barvne usklajenosti, imamo pa zelo dober radar za odkrivanje laži. Zato včasih potrebujemo več informacij, kot se zdi potrebno. V tem namreč vidimo znak iskrenosti, ki preprosto pomirja. Na dolgi rok.

Tišino

In ne, to ni šala. Tudi ni res, da ženske pretirano govorijo. Je pa res, da se v življenju z ženskami, bodisi izbrankami bodisi prijateljicami, hitro naučimo, da imamo popolnoma različne vrednostne sisteme glede razumevanja koncepta tišine. Medtem ko je za ženske tišina večinoma orodje za kaznovanje, je moškim tišina obvezni del ohranjanja normalnosti. Ker včasih je bolje biti tiho. Še več – znanost je potrdila, da pet minut tišine na dan izboljša splošno počutje. Brez šale!

Nekoga, ki nas posluša

Druga najbolj pereča težava – takoj za ljubosumnostjo –, ki jo imajo ženske z moškimi? Da ne poslušamo, seveda. A ta težava je v resnici obojestranska.

Resda ne govorimo pogosto, sploh če našega govornega namena nimamo podkrepljenega z malce tekoče spodbude v agregatnem stanju piva ali viskija, a ko spregovorimo, običajno imamo nekaj nujnega za povedati. Nekaj, kar želimo, da bi ona slišala, sprejela in nato ponudila primeren odgovor. Podporo. Nasvet. Nekaj, kar nam da znak, da imamo v svoji komunikaciji na drugi strani besed nekoga, ki nas sliši takrat, ko je to resnično potrebno.

In ja – seks

Vendar ne v svoji najbolj osnovni obliki. Samo biti na voljo, če nam nekoliko več krvi odteče tjakaj, koder sonce ne posije pogosto, preprosto ni dovolj.

V delujočem razmerju se namreč oba partnerja trudita, da ohranjata seksi, privlačnosti polno in z energijo nabito vzdušje. Moški opazimo, če se njej ne ljubi biti prav zelo aktivna na tem področju in nekajkrat to lahko celo spregledamo – sčasoma pa bo ležanje ob njenem hladnem telesu, ki ne daje nobenih znakov uživanja v naši družbi, začelo resno razjedati še tako hladnokrvne moške misli, ustvarjati dvome in skrbi.

Redko kateri moški pričakuje, da bo njegova izbranka telovadila v postelji kot zvezdniška pornesa in kričala v neusahljivih vrhuncih, tudi zato, ker hitro zaznamo slabo igro med rjuhami. Trik je veliko bolj preprost – ona le pove, kaj ji prija, in obenem že ve, kaj prija nam.

Pripravil: Darjo Hrib

Lisa - 42/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 42/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.