Vem, da se že ponavljam, ampak ne morem spregledati, da je velikokrat in za večino težav v spalnici kriva slaba komunikacija med parom. Nezmožnost se o tem pogovarjati in način, kako partnerja komunicirata med sabo.

Ljudje se velikokrat vedemo, kot da obvladamo telepatijo. V smislu, jaz vem kaj si ti želiš, kaj hočeš ali misliš in kaj je zate dobro. Pogosto se izkaže, da nimamo pojma, kaj si naš partner želi, hoče in pričakuje, in da je to nekaj čisto drugega, kot smo mislili.

Dober odnos ni nekaj, kar prikličemo kot tak­si, in pride ter nas pelje, nam je lepo in potem izgine, dokler spet ne tlesknemo s prsti.

Ne komunicirati oz. se ne pogovarjati pomeni, da odvržemo nam pomemben del, obrnemo hrbet iskrici, ki bi se lahko znova prižgala. Ravna takšna nekomunikacija pa velikokrat vodi v varanje ali konec odnosa.

Kako velike so razlike v razumevanju seksa, se kaže tudi v tem, kaj je komu pomembno, kaj koga vzburja in čemu se je sicer privadil, prilagodil.

V zgodnjih fazah moški uporabljajo seks kot dokaz svoje moškosti. Pri ženskah pa je drugače, zlasti če ima izkušnjo, da je moški takoj po seksualnem aktu 'pobegnil', ona pa je s tem samo dobila potrdilo, da je ranljiva, in se sprašuje, kako bo kdaj dobila to, kar potrebuje. Sčasoma in s seksualnim razvojem se tako moški kot ženske spreminjajo. V poznih dvajsetih se ženske bolj zavedajo, kaj si želijo in česa si ne želijo v seksualnem življenju. Po tridesetih seks za njih nima več samo ene ali dveh funkcij. Če poenostavim, ženska se mora naučiti biti sebična v seksu, da bi v resnici lahko delila.

Pri moških pa seks sčasoma preneha biti potrjevanje in postane mnogo več. Vključuje čustvene komponente, kot sta odpiranje in povezovanje. Seveda če se je ta odločil posvetiti življenje izključno denarju, politični moči ali športu, to ne drži.

Potreba po čustveni sprejetosti, ki je tako zelo pomembna ženskam in jo je tradicionalna vrsta moških tako pogosto zapostavljala, je danes nujen pogoj za odnose. Moški, ki je ne razumejo, so 'out'! Ali se boš pogovarjal ali pa si oplel! In to je dober napredek.

Na terapijo pogosto pridejo pari, ki so že dolgo v zvezi in ki se jim je zelo zmanjšal interes za medsebojni seks. Navadno pri tem ne gre za motnje v izvedbi, ampak enostavno nimajo več volje, in četudi pride do izvedbe, to ni več takšen užitek, kot so ga občutili prej.

Nekoč mi je stranka dejala: ''Veste, če vsak dan jeste svojo najljubšo jed, se je boste naveličali, ker gre za vedno enak okus.'' Jed je res lahko enaka, ampak jo lahko pripravljamo na različne načine, uporabljamo različne začimbe, jo termično drugače obdelamo ali pa eksperimentiramo z različnimi prilogami ter omakami.

Veliko je vzrokov za zmanjšano seksualno željo v dolgoletnih monogamnih zvezah. Kot pravi John Bancroft (eden od vodilnih svetovnih seksualnih terapevtov), bi morali pogledati skozi tri okna, da bi videli, za kaj gre. Prvo okno je okno osebne seksualne zgodovine, drugo okno je osebno zdravje in tretje je okno medosebnega odnosa.

Zelo pogost je tudi predsodek, da je seks samo za mlade. Seveda se ta meja premika, še posebej, ko se staramo. Mladi ljudje pri dvajsetih mislijo, da tisti pri štiridesetih več ne seksajo, tisti pri štiridesetih pa enako mislijo za tiste pri sedemdesetih. Resnica pa je, da je pogostost seksualnih odnosov bolj odvisna od dolžine trajanja zveze kot pa od starosti. Seveda takrat, ko starejša oseba vstopi v nov odnos, se pogostost spolnih odnosov poveča.

Tako, kot imamo veliko predsodkov o starejših osebah, tako obstaja tudi ta, da seks za starejše ne obstaja. Kar se tiče seksa v starosti in kljub dvomu, ki je obstajal v določenih znanstvenih krogih, so raziskave pokazale, da seks živi še po 80 letih. Seveda se seks v tretjem obdobju razlikuje od tistega v preteklosti, vendar je še vedno pomemben del našega življenja, ker prinaša zadovoljstvo in bližino. Razlog za prenehanje ponavadi ni prenehanje interesa, ampak izguba partnerja ali zdravstveni problemi.

Zaključila bi s trditvijo ''Če želite ohraniti strast, se potrudite ohraniti intimnost!''

Čeprav se to morda sliši enostavno, so v ozadju trud, potrpežljivost in spopadanje z negotovostjo in strahom pred spremembami, za kar pa marsikdo, kot se zdi, nima ne živcev ne zaupanja.

Verjamem, da v vašem primeru ni tako.

Pripravila: Vesna Jarc

Vesna Jarc je končala študij spec. pedagogike na PF v Ljubljani in študij psihoterapije na Univerzi Sigmunda Freuda (SFU) na Dunaju. Več informacij lahko najdete na spletni strani www.sexovnik.si in www.seksualna-terapija.si.

Lisa - 8/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 8/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.