Pretekli vikend sem poročila prijateljico in njenega partnerja, ki je vmes postal tudi moj prijatelj. Želela sta, da ju v večno zvestobo in ljubezen povežem prav jaz. Pred tem sem jima povsem resno zabičala, da kar jaz povežem, bo moralo ostati v ljubezni povezano vse življenje. Sta se oba strinjala.

Zakonski stan in poroka sta resna zadeva

S tem ni heca. Mogoče lahko porečete, kaj zdaj pišem in trdim, ko sem sama ločena oziroma razvezana, a morebiti prav zaradi tega še bolj cenim odločitev in obljubo, ki sta si jo pred vsemi izrekla 'moja' ženin in nevesta, zdaj že mož in žena. Smo se v zadnjih šestih mesecih, odkar sta se odločila, da svojo ljubezen uradno potrdita, veliko pogovarjali o tem, kako negovati partnerstvo, kako si izkazovati ljubezen in seveda tudi, kako razreševati nesoglasja in prepire, ki so del odnosa med dvema različnima osebama, kot tale dva čudovita človeka sta.

Pa ju gledam, ko plešeta prvi zakonski ples, kako sproščeno in ljubeče ter lahkotno drsita po plesišču, si dajeta lupčke in si nekaj šepetata, pa ne tako pocukrano, temveč res globoko ljubeče, ob starem ameriškem komadu, ki pravi, da ga niti trop divjih konj ne odvleče proč. Izraz najvišje ljubezni do nje. Sem bila ganjena do solz ob tako videni povezanosti dveh. In vesta, da bom nad njima budno stala, da se sčasoma ne zapleteta v močvirje rutinskosti in samoumevnosti, iskanja neumnih vzrokov za prepire. Ker vesta, da jima tega ni treba.

Kaj torej je prava ljubezen?

Odgovor na to prastaro vprašanje iščejo modreci že tisočletja in mi, vsakdanjci, kar naprej. Ali je to romantičen pogled na prvi hormonski odziv? Ali pa je to tista fraza: stati drug ob drugem v dobrem in težkem? Mogoče pa je to iskanje predvsem dobrih lastnosti osebe, v katero smo projecirali svoje ideale partnerja, pa se po nekaj letih prebudimo in ugotovimo, da ta oseba ni tisto, kar smo hoteli?

Ker smo razvajeni, hočemo instantno vse na pladnju in takoj ali že včeraj, se težko sprijaznimo, da smo si izbrali osebo in tudi ona nas, ki iz nas v nesporazumih 'vleče ven' točno tiste vzorce, ki bi jih morala pustiti na miru. Ker ko smo napadeni in je bilo pritisnjeno na neki naš nezavedni sprožilec, se v nas vzbudi obramba, ki pogosto deluje kot napad, zato gremo frontalno v ofenzivo nasprotnika uničit. No, takšno pogorišče mnogokrat ostane od ljubezni, ki sta jo partnerja imela za samoumevno.

'Moj' par se bo temu izognil. Ker vesta, da nista samoumevna, marsikaj sta morala že skupaj pregristi in prežvečiti, pa je njuna ljubezen obstala. Pravita, da se z vsako preizkušnjo poglablja in krepi. Svežega moža prijatelji hecajo, da je zdaj dobil uradno šefico, pa sem njemu in njej posvetovalno resno povedala, da je on moški, ona pa je njegova boginja. Ko jo bo negoval, ljubil in ji kdaj postavljal tudi meje v razvajenosti in gospodovalnosti, ji bo omogočil, da bo s svojo ženskostjo gospodovala zakonu toplo in prefinjeno žensko. Menim, da je to lahko tudi ena od formul, kako definirati ljubezen.

Vsi smo v iskanju prave ljubezni, hrepenimo po njej, četudi smo v odnosu z nekom, sanjarimo, kako bi bilo, če bi bila ta oseba ob nas takšna in drugačna. Si upam trditi, da z malce angažiranosti in volje, ko poberete ostanke razpršene ljubeče pripadnosti, lahko s partnerjem oblikujete novo zavezo ljubezni, ki bo zrela, obogatena s skupnimi spomini in nadgrajena z novimi izzivi obeh.

Za ta recept potrebujete ščepec želje, merico pripravljenosti za delo na sebi in medsebojnem odnosu, šilce strasti za obuditev želje po njem ali po njej, konico noža spontanosti in veliko posodo vajinega časa, ki ga želita preživeti še mnoga leta skupaj, v skladnosti, negovanju in pripadnosti.

Lisa - 34/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 34/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.