V začaranem krogu nenehnega zapravljanja smo si starši in otroci včasih kar podobni. Razlike med željo in potrebo skoraj ne zaznamo več, zato morda z lastnim zgledom otroku jemljemo možnosti za uspeh v življenju.

Ste pripravljeni na drobne in enostavne spremembe, ki bodo vašemu otroku dokazale, da samodisciplina ni nujno nekaj slabega?

Kdor zna počakati na nagrado, je v življenju uspešnejši.

Že v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so na Univerzi v Stanfordu izvajali psihološko študijo, ki so jo imenovali Marshmallow test. Ker so 32 dečkov in deklic začeli spremljati pri dobrih treh letih starosti in končali šele potem, ko so odrasli, so bili rezultati študije na voljo leta 1988. In kaj so raziskovali?

Otrokom so ponudili izbiro. Otrok je lahko takoj in brezpogojno dobil majhno nagrado. Če je bil otrok pripravljen malo počakati, je dobil dve nagradi. Pogosto so za nagrade uporabljali kar sladkorno peno, piškote ali preste. Tako so pred otroka postavili piškot in mu razložili pravila igre. Če bo počakal 10 ali 15 minut in sladkarije ne bo pojedel takoj, bo na koncu dobil še en piškot, torej bo lahko pojedel dva. Če ne bo mogel počakati, potem tudi drugega piškota ne bo dobil.

Rezultati študije so jasno pokazali, da so tisti otroci, ki se znajo upreti skušnjavi po trenutni zadovoljitvi svoje želje, v nadaljnjem življenju uspešnejši. Imajo boljše kompetence in so bolj uspešni tudi pri študiju.

Ali lahko otroka naučim samodiscipline?

Seveda lahko. V opisanem primeru smo videli, kako zelo pomembna je otrokova sposobnost, da preloži zadovoljitev trenutne želje. Ali je samodisciplina napoved poznejšega uspeha v življenju? Je. Ali lahko otroka, ki ne ve, kako naj preloži uresničitev trenutne želje na poznejši čas, naučimo te veščine? Vsekakor.

Če vas vaš otrok ali najstnik vsak dan zasipa z besedami "hočem, zato potrebujem" in je ujet v sindrom zapravljanja, potem lahko poskusite z naslednjo metodo.

Dogovorite se, naj si en teden vsak dan sproti beleži, koliko denarja zapravi za stvari, ki jih hoče imeti. Beleži naj samo nepotrebne izdatke, na primer denar, ki ga porabi za prigrizke ali sladke pijače.

Ob koncu tedna se zberite za mizo in skupaj ugotovite, koliko je v povprečju otrok zapravil za stvari, ki jih v resnici ne potrebuje, a jih hoče imeti. Za primer si predstavljajmo, da je v povprečju zapravil 4 EUR na dan.

Potem mu postavite preprosto uganko, ki jo bo lahko hitro rešil celo brez kalkulatorja: "Če se pri 12 letih odločiš in začneš varčevati po 4 EUR na dan, koliko boš privarčeval do takrat, ko boš star 50 let?"

Pri izračunu ni treba upoštevati obresti od varčevanja, niti komplicirati s prestopnimi leti. Enostavno zmnožite 38 let s 365 dnevi in dnevno porabo 4 EUR. Rezultat je 55.480 EUR. Uau! Zelo lepa vsota.

Za ta denar bi si lahko kupil lepo enosobno stanovanje ali pa sanjski BMW.

Ali pa ... pozabimo vse skupaj in vse zapravi za sladkarije in nezdrave gazirane pijače in se pri 50 letih ukvarja z vsaj eno od bolezni srca in ožilja in išče čudežne recepte za hitro hujšanje.

Ko bo otrok rešil uganko, vas bo verjetno pogledal s široko razprtimi očmi. Najbrž bo precej spremenil odnos do moči in pomena varčevanja. Razumel bo, kaj pomeni samodisciplina in kakšne koristi prinaša. Postalo mu bo jasno, kakšne so lahko koristi za tistega, ki se zna upreti trenutni zadovoljitvi želje.

Če vam uspe, da otrok prevzame te vrednote, ga boste za vse življenje opremili z neprecenljivimi veščinami. Uspelo vam bo, kar si želijo vsi starši – otroka boste pospremili do uspešne odraslosti, saj se bo iz prve roke naučil, kakšno moč imata lahko dva piškotka.

Manja Kristanc, www.manja360.com.

Lisa - 30/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 30/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.