“Kaj smo naredili z življenjem? Imamo velike hiše in majhne družine, veliko diplom, nič znanja! Preveč pijemo, preveč kadimo, nesmiselno trošimo denar, premalo se smejimo, prehitro vozimo, zlahka se jezimo, prepozno hodimo spat, vstajamo utrujeni, premalo beremo, preveč gledamo v zaslone …” so le nekatera od razmišljanj in vprašanj ameriškega stand up komika Georgea Carlina, s katerimi se je ukvarjal po smrti svoje žene.

Paradoks našega časa je, da imamo večje stavbe, a žal krajše živce; širše poti, toda ožje poglede; trošimo več, imamo pa manj; več kupujemo in manj uživamo. Imamo večje hiše in manjše družine; več udobnosti, toda manj časa; imamo več diplom, ampak manj razuma; več znanja in manj razsodnosti; več strokovnjakov, a žal še več težav; več znanja v medicine in vse manj zdravja. Preveč pijemo, tudi kadimo preveč, nepremišljeno trošimo, premalo se smejimo, prehitro vozimo, zlahka se jezimo, prepozno hodimo spat, vstajamo utrujeni, premalo beremo, preveč gledamo TV.

Premalo imamo radi

Povečali smo svojo lastnino, smo pa zato zmanjšali svoje vrednosti. Preveč govorimo, premalo imamo radi, prevečkrat sovražimo. Naučili smo se, kako preživeti, ampak ne tudi, kako živeti. Življenju dodajamo leta, toda ne tudi življenje letom. Potovali smo na mesec, imamo pa težave stopiti preko ulice in spoznati novega soseda. Obvladamo zunanje prostore, toda ne tudi notranje. Naredili smo velike, ampak ne tudi boljše stvari.

Očistili smo zrak in onesnažili dušo. Razbili smo atom, toda ne tudi svojih predsodkov. Več pišemo, učimo pa se manj. Več načrtujemo, ampak dosegamo manj. Naučili smo se hiteti, toda ne tudi počakati. Več zaslužimo, a morala je nižja. Imamo vse več hrane, smo pa vse bolj nehvaležni. Izdelujemo močnejše računalnike z večjim spominom, toda vse manj in manj se pogovarjamo. Bolj težimo k kvantiteti, pozabljamo pa na kvaliteto.



To so časi hitre prehrane in počasne prebave; velikih ljudi in majhnih karakterjev; hitrih zaslužkov in površnih odnosov. To je čas mira v svetu in vojne doma. Čas, ko imamo veliko prostega časa in malo uživamo. To je čas raznovrstne hrane in slabe prehrane. Vedno manj je finančnih težav v zakonu in vse več ločitev; vedno več je bolj razkošnih, ampak tudi razdeljenih domov; to so dnevi hitrih potovanj, pomanjkljivih oblek in nizke morale; vse debelejših ljudi in tablet, ki zmorejo vse, od tega, da te razpoložijo, omrtvičijo ali ubijejo. 

Zapomnite si:

• Čim več časa preživite s svojimi ljubljenimi, ker ne bodo večno z vami. Tu in tam povejte kakšno prijazno besedo tistemu, ki vas s strahospoštovanjem gleda od spodaj, ker bo ta mala oseba kmalu odrasla in odšla.

• Spomnite se in objemite tistega ob sebi, ker je to edini zaklad, ki ga lahko daste s svojim srcem, pa še nič vas ne stane. Spomnite se in povejte svojemu partnerju in svojim ljubljenim: “Rad te imama,” a največ od vsega šteje, da to mislite iskreno. Poljubi in objemi lahko pozdravijo rano, če prihajajo globoko iz srca. Spomnite se, da se držite za roke in cenite trenutke, ko ste skupaj, ker nekega dne te osebe ne bo tukaj. Najdite čas, da imate radi, najdite čas za pogovor in najdite čas, da svoje dragocene misli podelite z drugimi.

• Pogosto se smejte, dolgo in iskreno. Smejte se, dokler ne ostanete brez sape. Tudi solze se dogajajo. Zdržite, prebolite, preživite. Povejte ljudem, ki jih imate radi, da jih imate radi, ob vsaki priložnosti, ker se življenje ne meri s številom vdihov, ki jih vdahnemo, temveč s trenutki, ki nam jemljejo sapo. “

Fotografiji: Shutterstock

Liza - 08/2019

Članek je objavljen v reviji
Liza - 08/2019

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.