Geopark je območje z izjemnimi naravnimi danostmi, v katerem se lokalno prebivalstvo poveže z namenom varovati naravo in skrbeti za razvoj podeželja.
Poleg geoloških znamenitosti so v geoparku predstavljene vse druge zvrsti naravne dediščine in kulturna dediščina.
Osnovne naloge geoparka so zaščita in ohranitev geološke dediščine, izobraževanje za različne skupine – učilnice v naravi ter sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Pomembni so povezanost, spoštovanje in sožitje domačinov z naravo.
Geopark združuje in povezuje naravo, kulturo in tradicijo z najrazličnejšimi aktivnostmi, muzeji, informacijskimi centri, gostilnami, kmečkimi turizmi in lokalnimi trgovinami z domačo obrtjo. Podpira in spodbuja izdelovanje in trženje domače obrti, razvoj turistične ponudbe na podeželju, skrbi za izobraževanje lokalnih vodičev, prvenstvena naloga geoparkov pa je varovanje narave in njena promocija.
Za vas smo si ogledali, kateri geoparki, ki so pod zaščito Unesca, so v naši bližini.
Idrija, Slovenija
Idrija je znana predvsem po drugem največjem živosrebrovem rudniku na svetu. Območje geoparka je morfološko izredno pestro, z globokimi in ozkimi grapami in soteskami ter razprostranjenimi visokimi zakraselimi planotami, kar je posledica lege na stičišču alpskega in kraškega sveta.
Združuje bogastvo geološke in druge naravne ter kulturne dediščine z gostinsko ponudbo, domačo obrtjo, storitvenimi in turističnimi zanimivostmi, ki jih območje lahko ponudi obiskovalcu.
Geopark, ki je pod Unescom od leta 2013, obsega 294 kvadratnih kilometrov in zajema celotno območje Občine Idrija.
Več na www.geopark-idrija.si
Addamelo – Brenta, Trentino, Italija
Geološki park, ki je v zahodnem Trentinu, pokriva območje 620 kvadratnih kilometrov ter je deloma v Retijskih Alpah, deloma v Dolomitih ter deloma v južnih apnenčastih Alpah. Prav zaradi geološke pestrosti je park poln različnih živali in rastlin. Najbolj izstopa rjavi medved, ki edino še na tem področju živi v Alpah.
Naravni park, ki ima kar 700 kilometrov označenih poti ter več kot 50 jezer, so ustanovili leta 1967, leta 2009 pa je prešel pod zaščito Unesca. Najbolj znan kraj v parku je slovito smučišče Madonna di Campiglio.
Več na www.pnab.it
Bakony–Balaton, Madžarska
Geopark je ob Slovencem dobro znanem Blatnem jezeru na Madžarskem in ima ogromnih 3200 kvadratnih kilometrov obsega ter je del dveh regij nižinskega Balatona in hribovitega Bakonyja.
Mešanica nižinskega močvirnato-jezerskega sveta (100 metrov nad morjem) ter bolj hribovitega (gričastega) sveta z nadmorsko višino tudi nad 700 metrov daje zelo raznovrstno floro in favno.
Več na www.geopark.hu
Styria, Štajerska, Avstrija
Geopark je na severu Štajerske (Steiermark), obsega pa 586 kvadratnih kilometrov. Park ima raznovrstno naravno in kulturno pokrajino z globokimi temnimi gozdovi, divjimi mešanimi sadovnjaki, idiličnimi alpskimi pašniki ter divjimi rekami, obkroženimi z gorskima masivoma Gesäuse in Hochschwab.
V teh krajih sta se rokodelstvo in oglarstvo, ki je slovelo daleč naokoli, razvili v 15. stoletju. Največji kraj v parku je St. Gallen, znan po odličnem festivalu klasične glasbe, ki vsako leto poteka avgusta.
Več na www.eisenwurzen.com.
V Avstriji sta blizu nas še Geopark Karnijske Alpe ter Erz der Alpen.
Karavanke, Slovenija in Avstrija
Geopark Karavanke (977 km2) je čezmejno območje v Sloveniji in Avstriji z izjemno geološko dediščino. Ima večje število geoloških objektov posebnega znanstvenega pomena oziroma zelo redkih geoloških objektov, ki imajo tudi veliko estetsko vrednost in izobraževalni pomen.
Na območju, ki je od leta 2013 pod zaščito Unesca, tudi naravna, arheološka, zgodovinska, tehniška in druga kulturna dediščina.
Geo doživetja:
- v svetu edinstveno kolesarjenje po rudniških rovih podzemlja Pece,
- več kot tisoč kilometrov označenih kolesarskih poti,
- pohodništvo in planinarjenje,
- spoznavanje podzemlja v nekdanjem rudniku Mežica in Obirskih jamah,
- sprehod po stiku dveh litosferskih plošč,
- muzeji, zbirke, cerkve, stavbna in tehniška dediščina ...
Več na www.geopark-karawanken.at/slo
Planina Papuk, Slavonija, Hrvaška
Planina, ki se dvigne do 1000 metrov visoko nad slavonsko ravnico ter je v 96 odstotkih prekrita z gozdom, obsega 336 kvadratnih kilometrov. V gostem gozdu, v katerem prevladuje bukev, živijo jeleni, srne, divje svinje, lisice, kune ter številne ptice, med rastlinami izstopajo okoli 500 let stari in okoli 35 metrov visoki hrasti.
Na Papuku najdete tudi arheološke ostanke, saj so te kraje ljudje poselili že v neolitiku (med 10 do 4 tisoč let pr. n. š.). V park se poleg peš lahko podate tudi s kolesom, saj ima kar 104 kilometre označenih kolesarskih stez.
Več na pp-papuk.hr
Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
