1250 kilometrov dolg polotok v širino meri do 450 kilometrov, njegova površina pa je 472.300 km², kar je približno za 23 ozemelj Slovenije. Po vsej dolžini Kamčatke se raztezata gorski verigi Srednji in Vzhodni hrbet, med njima pa leži Centralna dolina, po kateri tečeta največji reki – Kamčatka in Hitra reka.
Polotok leži na ruskem daljnem severovzhodu med Tihim oceanom na vzhodu in Ohotskim morjem za zahodu. Ima približno 375 tisoč prebivalcev, večina od njih je Rusov, najštevilčnejša manjšina pa so Korjaki (potomci Eskimov). Kamčatka je skupaj z delom celine, Komandorskimi otoki in otokom Karaginskega del ruskega Kamčatskega kraja.
Podnebje
Podnebje je subarktično, povprečne letne padavine (večinoma v obliki snega) pa znašajo okrog 860 mm/m2, kar je približno trikrat več kot povprečje v Sibiriji. Zime so toplejše kot v Sibiriji, povprečne januarske temperature znašajo okrog –7,3 stopinje, najvišje letne pa okrog 20 stopinj Celzija (julij).
Petropavlovsk
Mesto Petropavlovsk-Kamčatski (200 tisoč prebivalcev) je ustanovil danski pomorščak Vitus Jonassen Bering (1681–1741). Ta je v službi največjega ruskega carja Petra Velikega vodil dve raziskovalni odpravi ter leta 1740 ustanovil Petropavlovsk in ga poimenoval po ladjah Sveti Peter in Sveti Pavel, s katerima je priplul na Kamčatko. Drugi dve večji mesti sta Jelizovo (41.000 prebivalcev) in Viljučinsk (24.000 prebivalcev).
Infrastruktura
Glavne ceste na polotoku so Bolšeretsk–Petropavlovsk (avtobusna linija) ter še cesta, ki čez glavno dolino polotoka pelje do mesta Ust-Kamčatsk. Na severu so ceste v slabem stanju. Razen po teh dveh cestah se promet odvija z malimi letali, helikopterji ter z vozili na pogon na vsa štiri kolesa. V Petropavlovsku je tudi mednarodno letališče.
Vulkani
Največja reka na polotoku je Kamčatka, ki teče po srednji dolini polotoka, ki je obdana z masivnimi vulkanskimi gorami, tukaj najdemo160 vulkanov, od tega je 29 še vedno delujočih. Najvišji vulkan je Ključevska Sopka (4.750 m), ki je največji aktivni vulkan na severni polobli.
Najatraktivnejši pa je vulkan Kronotski, katerega stožec je praktično pravilne oblike ter velja za enega od najlepših vulkanov na svetu. Najdostopnejši so trije vulkani, ki se vidijo iz mesta Petropavlovsk-Kamčatski: Korjaška sopka, Avačinska sopka in ognjenik Kozelski. V notranjosti polotoka je edina dolina z gejzirji v Evraziji.
Potresi
Med polotokom in Tihim oceanom poteka Kurilsko-kamčatski podmorski jarek z globino 10.500 m. Zaradi podmorskega jarka so močni potresi in visoki cunamiji v teh krajih pogosti. Velika potresa sta se na Kamčatki zgodila leta 1737 in leta 1952. Magnituda teh potresov je bila 9,3 oziroma 8,2 po Mercallijevi lestvici.
Ljudstva iz kamčatke
Poleg Rusov se je v 2. polovici 20. stoletja na Kamčatko naselilo največ Ukrajincev. Na Kamčatki pa živijo avtohtona nomadska plemena. Korjaki, največja staroselska etnična skupina na Kamčatki. Živijo na severu polotoka, kjer živi približno 13 tisoč Korjakov, in na celini (njihovo glavno mesto je Palana). So zelo samosvoje in skrivnostno ljudstvo. Nomadi pasejo severne jelene, stalno naseljeni pa živijo od ribolova. Eveni, Itelmeni in Čukči so večinoma nomadski pastirji severnih jelenov.
Rastlinski in živalski svet
Na Kamčatki raste veliko rastlinskih vrst. Menjajoča se klima ustvarja pogoje za različne klimatske pase, najbolj dominantna je tundra. Na polotoku so pomembne trave, cvetno grmovje in gozdovi bora, breze, jelše in vrbe.
Na Kamčatki med živalmi najbolj slovi rjavi medved, ki je sorodnik aljaškega grizlija. Ko se postavi na noge, doseže do tri metre in tehta lahko tudi več kot pol tone. Na polotoku najdemo še: volkove, arktične in druge lisice, rise, nekaj vrst podlasic in kun, svizce, veverice, nekaj vrst kopitarjev (muflone, jelene).
Med tamkajšnjimi ptiči najdemo planinskega orla, norveškega sokola in orla belorepca. Poleti je ogromno komarjev. Kamčatka je področje, kjer se drsti največ lososov na svetu, v rekah namreč najdemo vseh šest znanih vrst tihomorskega lososa. Pred obalo Kamčatke najdemo tudi več vrst kitov: orka, grbavec, glavač, sinji kit, kljunati kit ...
V vodi lahko opazimo tudi morske medvede, več vrst tjulnjev, morske leve, mrože ... in seveda še veliko drugega življenja. V komercialne namene poleg lososov lovijo še kapesante ali pokrovače, lignje, rdečega kraljevskega raka, bakalar, iverko ...
Še nekaj zanimivosti o Kamčatki
- V času Sovjetske zveze je bila Kamčatka razglašena za vojaško območje in je bil dostop Sovjetom omejen, tujcem pa prepovedan. V zalivu Avača je še danes največja ruska podmorniška baza.
- Petropavlovsk-Kamčatski je drugo največje mesto na svetu brez cestne povezave s preostalim svetom, na prvem mestu je Iquitos, Peru.
- Kamčatko je najbolje obiskati od konca avgusta do začetka septembra, ko so temperature primerne, padavin je malo, pa tudi vrhunec sezone komarjev je na koncu.
- Na Kamčatki je več kot 20 turističnih agencij (tudi nekaj naših agencij ponuja obisk Kamčatke), ki ponujajo široko paleto možnosti: na žalost je zelo priljubljen lov na živali, predvsem na medvede, tudi fotolov, treking, padalstvo, kolesarjenje ... Zaradi bogate in neokrnjene narave, vulkanov, redkih živalskih in rastlinskih vrst je vse bolj priljubljena turistična destinacija, čeprav precej draga. Na Kamčatko se najlažje pride z letalom iz Moskve.
- Šest območij ali 27 % polotoka je pod naravovarstveno zaščito Unesca.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
