Mesta in njihovi živalski simboli

31. 7. 2013 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
Mesta in njihovi živalski simboli

Ljudje smo bili skozi svojo evolucijo in življenje vedno povezani z živalmi.

Živali so tako na primer velikokrat del pripovedk in legend, ki so vezana na življenja ljudi, nekatere zelo pomembne, pa so celo prišle na zastave in tako postale zaščitni znak določenega mesta.

Medved (Bern, Švica)

Legenda pravi, da je leta 1191 Duke Berthold of Zähringen prisegel, da bo simbol novoustanovljenega mesta prva žival, ki jo bo srečal na lovu. Prav tako naj bi mesto ime dobilo po medvedu (nemško bar), čeprav je Bern tudi nemško ime za italijansko mesto Verona. V starem delu mesta od nekdaj razkazujejo medvede, od leta 2009 celo v modernem novem parku.

Volkulja (Rim, Italija)

Legenda pravi, da se je glavni rimski bog Mars zaljubil v smrtnico Silvijo (sicer potomko slavnega grškega junaka Eneja), ki mu je rodila dvojčka Romula in Rema. Ker sta bila potomca nekdanjega kralja, ju je tedanji kralj ukazal ubiti. Služabnik, ki bi ju moral ubiti, se je dečkov usmilil. V gozdu ju je našla volkulja, ki ju je rešila in hranila. Ko sta odrasla, sta vrgla kralja s prestola in ustanovila lastno mesto. Zaradi spora je Romul ubil Rema, mesto pa poimenoval po sebi – Roma (Rim). Najbolj znan kip volkulje (izdelan približno 500 let pr.n.št.) je v Kapitolskem muzeju v Rimu. V športnem žargonu se še danes prebivalcem Rima reče sinovi volkulje.

Krilati lev (Benetke, Italija)

Simbol sv. Marka, zaščitnika Benetk, je krilati lev. Leteči lev je tudi simbol Beneškega filmskega festivala, kot tudi znane zavarovalnice Generali. V Benetkah je polno krilatih levov, najbolj znan pa je tisti na trgu Sv. Marka ob Doževi palači. Krilati lev ima običajno ob sebi odprto knjigo, na kateri piše PAX TIBI MARCE EVANGELISTA MEUS (Mir s teboj, moj Mark Evangelist)

Feniks (San Francisco, ZDA)

Feniks je v egipčanski mitologiji mistična ptica, ki je posvečena bogu Ozirisu. Vsakih 500 let si zgradi gnezdo ter se sežge; iz njegovega pepela pa vzleti nov, pomlajen feniks. Simbol San Francisca je postal po katastrofalnem potresu leta 1906, ko so morali mesto zgraditi popolnoma na novo.

Medvedka in jagodno drevo (Madrid, Španija)

Simbol mesta je medvedka, ki je sadeže z drevesa. Medvedov naj bi bilo v tistih krajih v rimskih časih ogromno, tako da so pokrajino poimenovali Ursaria (latinsko je ursa medved). Prav tako naj bi nekoč v okolici Madrida raslo ogromno jagodnih dreves (latinsko Arbutus unedo), ki so ime dobila po sadežih, podobnih jagodam. Dvajsettonski kip medvedke in drevesa je na osrednji ulici Madrida – Puerta del Sol.

Orel (Dunaj, Avstrija)

Simbol Dunaja in tudi vse Avstrije je orel. Je simbol velikodušnosti, moči, božje sile, poguma in pravičnosti. V avstro-ogrski monarhiji so uporabljali dvoglavega krilatega orla.

Sova (Atene, Grčija)

Sova je bila spremljevalka grške bogin­je Atene, ki je bila boginja civilizacije modrosti, tkanja, obrti in disciplinirane strani vojne. Bila pa je tudi zaščitnica mesta Atene. Najznamenitejše grško svetišče Partenon na Akropoli v Atenah je posvečeno prav njej. Poleg sove (simbolizira modrost) je Atena imela ob sebi tudi oljčno vejico, ki simbolizira mir.

Leva (Amsterdam, Nizozemska)

Simbol Amsterdama sta dva leva, ki čuvata krono svetega rimskega cesarstva (krona je tudi simbol avstrijskega cesarstva). Krona je simbol od 15. stoletja, bohotna leva pa sta bila dodana v grb mesta v 16. stoletju ter simbolizirata moč, neustrašnost, pogum, kralja.

Medved (Berlin, Nemčija) 

V resnici nihče natančno ne ve, kako se je medved leta 1280 znašel na grbu mesta Berlin, poleg njega pa sta bila še dva orla, ki sta ponazarjala Prusijo in Brandenburg. Ena izmed legend pravi, da ponazarja Alberta Medvedjega, zadnjega kralja slovanskega plemena Vendi, ki se je v Berlinu naselil okoli leta 1150. Kakorkoli, orla sta se ob razpadu Prusije umaknila, medved pa je danes simbol mesta Berlin. Na Berlinalu, enem izmed največjih filmskih festivalov na svetu, podeljujejo zlate in srebrne medvede.

Zmaj (Ljubljana, Slovenija)

Ljubljanski zmaj je od baroka (17. stoletje) dalje del grba mesta Ljubljane. Ponazarja moč, pogum in veličino. Najverjetneje so zmaja povzeli po srednjeveškem viteškem svetniku sv. Juriju, ki je bil na freskah pogosto upodobljen, kako jezdi ali s kopjem ubije zmaja. Zmaj v legendi o sv. Juriju predstavlja staro verovanje prednikov, ki ga nova krščanska vera premaga. Ljubljanski zmaj prav tako nastopa v pravljici, ki temelji na starogrški legendi o Jazonu in Argonavtih. Jazon, potem ko je ob Črnem morju ukradel zlato runo, zbeži v ustje Donave, ter prek Save pride do Ljubljanice in Barja. Na Barju pa je seveda živel grozoviti zmaj, ki ga Jazon po junaškem boju ubije. Ob izviru Ljubljanice so ladjo razstavili na dele in jo na ramenih prenesli do obale Jadranskega morja, jo tam spet sestavili ter potovali naprej.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"