Mogočni vulkani

Nastane zaradi akumulacije magmatskega materiala, izbruhanega iz notranjosti zemlje zaradi tamkajšnjih pritiskov. Velika večina ognjenikov je pod morsko gladino. V preteklih 10.000 letih je bilo na Zemlji dejavnih 1511 ognjenikov, od katerih jih je v času dokumentirane zgodovine bruhalo 539. Vsako leto pa je ognjeniško aktivnost mogoče opaziti pri približno 50 do 60 vulkanih. V rimski mitologiji je bilo ime Vulkan bogu ognja, ki je živel pod vulkanom Etna na Siciliji. Ob izbruhu Kilauea, enega izmed petih havajskih vulkanov, smo za vas pogledali, kateri so najbolj znani vulkani na svetu.

Fudži, Japonska

3.776 metrov visoka vulkanska gora je na največjem japonskem otoku ter je najvišji vrh dežele vzhajajočega sonca. Gora je aktiven starovulkan, ki je zadnjič izbruhnil med letoma 1707 in 1708. S svojo simetrično obliko in vrhom, ki je pet mesecev pokrit s snegom, je znan simbol Japonske, pogosto upodobljen v umetniških delih in razglednicah. Po šintoistični mitologiji prebiva na vrhu gore princesa Konohanasakuja (princesa cvetoče češnje), boginja gore Fudži in vseh vulkanov. Fudži je od leta 2013 na seznamu Unescove svetovne dediščine.

Vezuv, Italija

Vesuvio je 1279 metrov visok ognjenik ob obali neapeljskega zaliva, približno 10 kilometrov stran od mesta Neapelj. V okolici ognjenika, ki je še vedno dejaven, živi okoli tri milijone ljudi, se pa ne pričakuje nobenih izbruhov. Vezuv je najhuje izbruhnil leta 1979, ko je lava prekrila tudi v 19. stoletju odkopano mesto Pompeji. Poleg izjemne narave se okolica Vezuva lahko pohvali s svojo izjemno zgodovino (arheološki ostanki), saj so ti kraji poseljeni že od nekdaj.

Etna, Sicilija, Italija

Etna je 3.323 metrov visok dejavni ognjenik na vzhodni obali Sicilije, med mestoma Messina in Catania. Njegov krater je podoben izvotljenemu očesu na čelu orjaškega kiklopa. Odlikuje ga močna ognjeniška dejavnost, izbruhi si sledijo vsakih nekaj let, zadnji je bil januarja leta 2012. Ob enem od zadnjih izbruhov so tok lave preusmerili v bližnjo nenaseljeno dolino in tako pred uničenjem rešili vas. Še do danes je vulkan nerazumljen in znanstveno še ni čisto razložen.

Montagne Pelée, Martinique, Karibi

Montagne Pelée (francosko Plešasta gora) je aktiven ognjenik na severnem delu francoske karibske kolonije Martinique. Vrh je sestavljen iz plasti vulkanskega prahu in strjene lave. Vulkan Pelée je s svojo zadnjo erupcijo leta 1902 povzročil največjo vulkansko naravno katastrofo 20. stoletja, saj je bilo med 26.000 in 36.000 žrtev ter uničeno mesto Saint Pierre.

Mauna Loa, Havaji

Vulkan, visok 4.169 metrov, je glede na obseg kraterja največji na svetu ter je eden izmed petih ognjenikov na havajskem otočju. Mauna Loa po havajsko pomeni dolga gora. Čeprav ima največji obseg, njegove erupcije zaradi pomanjkanja silicijevega dioksida niso eksplozivne.

Cotopaxi, Ekvador, Južna Amerika

Starovulkan v Andih je v 33.393 hektarjev velikem nacionalnem parku Cotopaxi, približno 28 km južno mesta Quito. Je drugi najvišji vrh Ekvadorja z višino 5.897 metrov. Na gori je eden redkih ekvatorialnih (tropskih) ledenikov na svetu, ki se začne na višini 5.000 m. Vulkan, ki je zadnjič izbruhnil leta 1942, je del verige vulkanov ob Pacifiški plošči, znani kot Pacifiški ognjeni obroč.

Tambora, otok Sumbava, Indonezija

Najbolj poznan je po svoji strašanski erupciji leta 1815, ki je izzvala klimatske spremembe. V regiji se je izbruh vulkana slišal 2 tisoč kilometrov daleč, uničeni so bili vsi kmetijski izdelki in nastopili sta lakota in epidemije, zaradi katerih je umrlo okoli 70 tisoč ljudi. V Evropi je bilo zaradi izbruha vulkana poletje leta 1816 izjemno deževno z nizkimi temperaturami in je znano tudi kot leto brez poletja.

Sveta Helena, ZDA

Dejaven starovulkan je v okrožju Skamania ameriške zvezne države Washington, v bližini zahodne pacifiške obale. Leži 154 km južno od Seattla in 85 km severovzhodno od Portlanda ter je del Kaskadne verige. Najbolj znan izbruh je bila katastrofalna eksplozija leta 1980, ki se je zapisala v zgodovino ZDA kot najbolj uničujoča. V njej je bilo ubitih 57 ljudi, uničenih pa 250 domov, 47 mostov, 24 kilometrov železnic in 300 kilometrov cest. V izbruhu je gora izgubila svoj vrh in tako tudi 400 metrov višine – z 2.950 metrov je prešla na 2.550 metrov. Plaz magmatskega materiala in ostankov njenega vrha je bil ocenjen na 2,3 km3 prostornine, kar je največji plaz v dokumentirani zgodovini, čeprav se ve, da so bili v preteklosti ob izbruhih vulkanov še večji plazovi.

Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord