Glasba nas pripravi do plesa, ob njej sanjarimo, jočemo – je pa tudi osupljivo učinkovit terapevtski pripomoček

Zjutraj nas prebudi, zvečer nam pomaga pri sproščanju, tolaži nas pri ljubezenskih težavah in lahko celo zdravi – glasba je resnično pravi čudež.

Zato tudi ni naključje, da prepevamo že otrokom in da nam včasih kak hit kar ne gre in ne gre iz glave: glasba je usidrana globoko v naš živčni sistem, spodbuja našo kreativnost in nas resnično osrečuje.

To so vedeli že naši predniki, ki so že pred 40.000 leti bobnali ob ognjišču in muzicirali v ekstazi. Grški filozof Pitagora je svojim učencem že pred 2.500 leti predpisal melodije, ki so poskrbele, da so pozabili na skrbi ali jezo. V srednjem veku je bil pouk glasbe obvezen za vse bodoče zdravnike. Händel in tudi Mozart sta skladala celo dela za ljudi z depresijami in migrenami.

Terapija tonov

Dokazano je, da zvoki delujejo neposredno na limbični sistem v možganih. Ta sistem skrbi za predelavo čustev, uravnavanje telesne temperature in krvni tlak. Tudi hormonsko ravnovesje se odzove na prijetno glasbo. Takrat telo izloča več hormona dobrega počutja, dopamina in hormona sreče, endorfina. Enak koktajl hormonov se sprošča med spolnimi odnosi in uživanjem drog ...

Čar glasbe pa se skriva v tem, da se lahko v nekaj sekundah vrnemo v določene položaje v preteklosti. Zaslišite znano melodijo in se vrnete v otroštvo, v čas prve ljubezni, v čas romantičnih počitnic v Italiji. Magično sprostilna moč glasbe se pri večini ljudi najbolj razvije pri skladbah s počasnim ritmom (60 do 70 taktov na minuto). Ta ritem je enak bitju srca v mirujočem stanju.

Glasba namesto tablet

Glasba je tudi medicinski vsestranski talent. Toni lahko celo zmanjšajo bolečine: kdor zavestno prisluhne glasbi, odvrne pozornost od bolečin in tako prekine krog bolečine in stresa, ki bi se sicer le še okrepil. Ta učinek glasbe so dokazali tudi pri pacientih s težavami s sklepi – in tudi pri pacientih pred operacijami.

Glasba igra tudi pomembno vlogo pri zdravljenju demence: pacienti z Alzheimerjevo boleznijo se odzovejo na glasbo, tudi če se jih nič več drugega ne dotakne. Pozabijo sorodnike in mnogo dogodkov iz lastnega življenja, toda glasbeni spomin ostane za skoraj vedno nedotaknjen.

Kdor želi imeti še več od zdravilne moči glasbe, naj še glasno zapoje. Ne le da je zabavno, krepi tudi imunski sistem. Pojete lahko sami doma, v avtu ali pa v zboru. Med popevanjem se zviša koncentracija imunoglobina A v slini in ta snov uniči povzročitelje bolezni zgornjih dihalnih poti in krepi bronhije in pljuča.

V sozvočju s samim seboj

Glasbene domače lekarne se sicer ne da opremiti, ker imajo določene skladbe različen vpliv na različne ljudi. Mirna glasba sicer praviloma poskrbi za sproščanje (seznam petih najboljših najdete spodaj), vendar pa je veliko odvisno tudi od individualne slušne izkušnje, osebnosti in starosti. Jezni mladostniki se denimo najbolje sprostijo z agresivno glasbo. Pobrskajte po svoji zbirki zgoščenk in si poiščite zvrst glasbe, ki vam ustreza.

Lisa - 22/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 22/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.