Bulgakov se je rodil v Kijevu, staršema ruske narodnosti, in sicer kot najstarejši od sedmih otrok. Njegov oče je bil docent na teološki fakulteti v Kijevu, mama je bila po poklicu profesorica, ki se je po rojstvu otrok posvetila družini.

Že pri desetih letih je začel obiskovati 1. gimnazijo v Kijevu, kjer sta ga najbolj privlačili ruska in evropska literatura. Njegovi najljubši avtorji v mladosti so bili Gogolj, Puškin, Dostojevski in Dickens.

Poleg književnosti se je navdušil tudi nad gledališčem in opero, tako da je prve gledališke igre napisal že v srednješolskih letih. Leta 1909 se je vpisal na medicinsko fakulteto in jo leta 1916 končal z odliko. Do leta 1920 je delal kot zdravnik v okrožju Smolenska. Med študijem se je leta 1913 poročil s Tatjano Lapa. Leta 1917 je težko zbolel ter zaradi tega imel hude depresije, ki si jih je lajšal z morfijem, od katerega se mu ni uspelo odvaditi vrsto let.

Od zdravnika do pisatelja

mihailLeta 1921 sta se z ženo preselila v Moskvo, Bulgakov se je odločil opustiti zdravniški poklic ter se je posvetil pisateljevanju.

Začel je delati kot feljtonist za različne časopise: Medicinskij rabotnik, Rossija, Vozroždenije, Gudok, Krasnia Panorama in Nakannune. Leta 1923 se je ločil od Tatjane ter se leta 1925 ponovno poročil, tokrat z Ljubov Belozerskajo.

Leta 1924 je v reviji Rossija objavil roman Bela garda, ki mu je takoj prinesel priznan­je. Od takrat naprej je živel kot poklicni pisatelj. Leta 1926 je napisal gledališko igro Dnevi Turbinovih, ki je požela velik uspeh. Oblast mu je očitala antisovjetsko ter antikomunistično propagando, še posebej se ji je zameril z igro Beg, češ da naj bi v njej pel hvalo emigraciji in beli (carjevi) gardi.

Pariz in Stalin

Leta 1929 je oblast prepovedala uprizarjanje vse njegovih dela. V obupu je Bulgakov pisal samemu Stalinu s proš­njo, da se odseli v Pariz, kamor se je po revoluciji preselila vsa njegova družina, ali pa naj mu pustijo delati. Zloglasni Stalin ga je na začudenje vseh zaščitil, saj je bil njegov oboževalec, čeprav se je strinjal, da piše antisovjetsko. Priskrbel mu je službo v Moskovskem umetniškem gledališču, kjer je delal kot asistent režije.

Leta 1930 se je zaposlil kot libretist v slovitem Bolšoj teatru. Še vedno so ga ostro kritizirali in pred zaporom ga je ironično varovala samo Stalinova naklonjenost. Leta 1932 se je poročil še tretjič, tokrat z Jeleno Šilovskayo, ki mu je predstavljala navdih za lik Margarete v poslednjem romanu – Mojster in Margareta.

Roman je pisal od leta 1928 pa vse do svoje smrti. Bulgakov je zadnja leta svojega življen­ja delal na omenjenem romanu, pisal igre, kritike in prevode ter dramatizacije številnih romanov. Umrl je zaradi dedne bolezni ledvic (kot njegov oče), v 49. letu starosti. Pokopan je na moskovskem pokopališču slavnih Novodeviči.

mihail

Mojster in Margareta

Roman je poln mračnega humorja in neverjetnih absurdnosti s Satanom in njegovimi norimi ali napol norimi slugami in coprnicami, ki mu pomagajo pri njegovem početju.

Glavna tema romana je nasprotje med umetnost­jo in stvarnostjo. Močna moralna misel je v romanu prepletena z grotesknimi in poetičnimi prvinami. Moskva in njeni prebivalci v tridesetih letih so prikazani fantastično in grotesk­no, jeršalaimska zgodba pa je napisana realistično in deluje psihološko prepričljivo.

Teme, ki jih pisatelj poudarja, so humanistične vrednote – človečnost, svoboda mišljenja in ustvarjanja ... Roman je izšel šele četrt stoletja po avtorjevi smrti (leta 1966), kar je zasluga njegove tretje žene, ki je zapiske skrbno čuvala. Takoj se je izkazalo, da gre za resnično mojstrovino. Po razmeroma hitrem prevodu v mnoge jezike je navdušil svetovno bralstvo in danes spada med največje književne mojstrovine 20. stoletja.

Še nekaj zanimivosti
  • Njegova verjetno najboljša drama je bila Zarota svetohlincev oziroma Molière, ki jo v moskovskem umetniškem gledališču igrajo še danes.

mihail

  • Rojstna hiša Bulgakova je v starem delu Kijeva, v ulici Andrijivski uzviz, danes je poleg nje tudi spomenik, posvečen Bulgakovu.
  • Prijateljeval je z Isaakom Dunajevskim, popularnim sovjetskim skladateljem židovskega rodu.
  • Svojo prvo novelo (rusko рассказ) je po lastnih besedah napisal leta 1919.
  • Stalin je trdil, da kvalitete umetnika, kakršen je Bulgakov, segajo nad partijska poimenovanja, kot so 'levi' in 'desni', in imel je seveda zelo prav.
  • Njegovo delo Morfij, izdano leta 1926, opisuje stanje pisatelja na morfiju.
  • Mojster in Margareta. Roman je pisal od leta 1928 pa vse do svoje smrti. Prvo različico romana je sežgal in ga leta 1931 začel na novo pisati.
  • Njegov stric, znani moskovski ginekolog N. M. Pokrovski, je postal model za profesorja Preobraženskega iz novele Pasje srce.
  • Bulgakov je občudoval angleškega pisatelja G. H. Wellsa (Vojna Svetov, časovni stroj) in tako začel v nekatera dela vključevati elemente znanstvene fantastike. Najbolj znani med takimi sta deli Usodna jajca in Pasje srce.
Lisa - 40/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 40/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.