Čas počitnic je praviloma čas oddiha in sproščenosti. Visoka temperaturna nihanja v ozračju v zadnjih dneh in drugi vplivi so nedvomno lahko pasti za udeležence v cestnem prometu. Zato AMZS in inštruktorji varne vožnje iz AMZS Centra varne vožnje pozivamo vse udeležence v cestnem prometu, da ob odhodu na pot poskrbijo za primerno psihofizično stanje in zbranost.

Hitrost vožnje predstavlja ključni problem prometne varnosti. S povečanjem hitrosti se bistveno poveča možnost nastanka prometne nesreče, hkrati pa so ob višjih hitrostih hujše tudi posledice prometnih nesreč. Zato naj bo hitrost prilagojena omejitvam, vozniškemu znanju in izkušnjam, gostoti prometa, vremenskim razmeram, stanju vozila ter stanju in preglednosti cest. Med vožnjo se pojavljajo različne pasti na cestah, kjer pa je najpomembnejše pravočasno pravilno prepoznavanje, čemur mora slediti pravočasno učinkovito reagiranje, običajno je to zmanjšanje oziroma prilagajanje hitrosti.

Zaspanost za volanom je vzrok približno 20 % prometnih nesreč na cestah v Evropi in od 10 do 30 % v ZDA. Če ste med vožnjo zaspani ali če so oči razdražene in utrujene, pogled pa postaja zamegljen, so to pomembni razlogi za postanek. Bolje je prispeti na cilj nekaj minut pozneje, a varno.

Vozniki so v poletnih mesecih ogroženi tudi zaradi dehidracije. Raziskava znanstvenikov londonske univerze Loughborough je pokazala, da lahko vožnjo pod vplivom blage dehidracije primerjamo s tisto pod vplivom alkohola. Raziskava nakazuje, da bi morala biti skrb za zadostno pitje vode naloga vsakega odgovornega voznika. Čeprav morda še ne čutimo žeje, dehidracija že lahko prispeva k zmanjšanju zbranosti, glavobolu in utrujenosti. Če se vozimo v vročem avtomobilu, vodo izgubljamo še hitreje. A tudi tisti, ki se hladijo s klimatsko napravo, so lahko izpostavljeni dehidraciji, še posebno, če si zato privoščijo manj postankov. Nekateri vozniki se pitju nalašč izognejo, da bi se izognili nepotrebni postankom in iskanju toaletnih prostorov med potjo, a to ni najboljša zamisel, saj potrebujemo tako vodo kot postanke in počitek.

Alkohol in prepovedane droge že v manjših količinah pomembno zmanjšujejo posameznikove sposobnosti varne udeležbe v prometu. Zato naj bodo vozniki dovolj odgovorni, da vozijo le v ustreznem psihofizičnem stanju.

Ustrezna varnostna razdalja zagotavlja in omogoča, da lahko voznik pridobi čas za reagiranje na nepredvidene situacije okrog njega, po potrebi prilagodi hitrost ali ustavi in s tem prepreči trčenje.

Uporaba varnostnih pasov na vseh sedežih velja za voznika in vse potnike v vozilu. Otroci naj bodo v ustreznih otroških sedežih pripeti pravilno.

Čas odhoda na pot naj bo po možnosti v obdobju nižje gostote prometa in manjše vročine. Ustrezno načrtovanje in priprava na dopustniško pot lahko prihrani tako čas, kot tudi ohrani potrebno zbranost pri vožnji. Zato je izredno nevarna nezadostna psihofizična pripravljenost na vožnjo in pričakovane probleme.