Zanimivo, da se redko istočasno govori o ženskah in izumih. A v resnici se tudi tukaj predstavnicam nežnejšega spola dela krivica. Kdo pa pravi, da ni prav praženska izumila ogenj ali prva potolkla sveže meso s kamnom in izumila kladivo? Zato smo malo pobrskali, kaj vse so k napredku človeštva prispevale ženske.

Napisala prvi računalniški program, prva 'softwerka'

Ada Lovelace (1815–1852)

Ada se je rodila v Angliji kot edini uradno priznani otrok slavnega poeta Georga Gordona bolj znanega kot Lorda Byrona. Njena mama (tudi matematičarka) si je želela, da Ada ne bi šla po očetovih književniških stopinjah, ampak da bi študirala matematiko in znanost. Kot matematičarka je največ sodelovala s Charlesom Babbagom, profesorjem matematike na Cambridgeu, ki je postal njen mentor.

Babbage je naredil analitični stroj za računanje in Ada se je posvetila njegovemu proučevanju. Babbage jo je leta 1842 prosil, naj iz francoščine prevede članek o njegovem delu, ki ga je napisal italijanski znanstvenik, govoril pa je o delovanju stroja. Ada je verjetno najbolj od vseh razumela njegovo delo in je poleg prevajanja uporabila še vrsto svojih zamisli in idej, ki jih ni bil zmožen niti Babbage.

Več kot sto let pozneje je bilo to prepoznano kot prvi računalniški program za računalnik. Tehnologija tistega časa ni omogočala uporabe stroja v praksi, vendar je imel veliko značilnosti bodočih računalnikov, saj je lahko shranjeval in bral podatke s preluknjanih kart in opravljal aritmetične operacije. Ada je umrla za rakom, stara komaj 37 let, in na njeno željo so jo pokopali poleg očeta, ki ga ni nikoli spoznala.

Krožna žaga

Tabitha Babbitt (1779–1853)

Tabitha je leta 1813 v mestu Albany, zvezna država New York (ZDA), izumila prvo krožno žago. Ob vodnem mlinu je naredila krožno žago na vodni pogon, ki je rezala debla dreves. Svoje ideje ni nikoli patentirala.

Sistem za komuniciranje, ki samodejno menja frekvence

Hedy Lamarr (1913–2000)

Dunajska igralka židovskega porekla se je leta 1932 preselila v Hollywood in postala filmska zvezda. Njeni najbolj znani filmi: Beli tovor, Samson in Delilah, Moj najljubši vohun in Algiers. A Hedy ni bila le lepa in seksi, izredno inteligentna dama je skupaj s skladateljem Georgeem Antheilom leta 1942 patentirala sistem za tajno komuniciranje, ki samodejno menja frekvence.

Po vzoru klavirja sta razvila 88 frekvenc (toliko je klavirskih tipk). Ideja se sprva ni prijela, vendar so jo dvajset let pozneje redno začeli uporabljati v ameriški vojski, še pozneje pa tudi v mobilni telefoniji, računalniških brezžičnih omrežjih in satelitski navigaciji.

Mama monopolija

Elizabeth Magie (1866–1948)

prvi monopoli

Ameriška novinarka je leta 1903 (pri 37 letih) patentirala igro, imenovano The Landlord's Game, danes pa jo poznamo kot monopoli.

Filter kava

Melitta Bentz (1873–1950)

Filter kavo je patentirala 35-letna gospodinja iz Dresdna (Nemčija) ter jo prijavila na patentnem uradu leta 1908. Razlog so bile v tistem času slabe espresso kafetiere, ki so puščale usedlino kot pri turški kavi. Melitta je idejo najverjetneje dobila pri čajnih vrečkah, ki so bile patentirane leta 1903 v ZDA.

Dolgo je iskala pravo vrsto papirja, ki dobro prepušča tekočino, a zaustavi usedlino. Ko je bila končno zadovoljna z okusom kave, ki je stekla skozi papir, je filter kavo patentirala. Z njenim podjetjem se danes ukvarjajo njeni vnuki. Imenuje se Melitta Group KG, ter ima 3300 zaposlenih (www.melitta.de).

Izumiteljica brisalnikov za avtomobilsko okno

Mary Anderson (1866–1953)

Mary se je ukvarjala s prodajo nepremičnin, imela je tudi velik ranč ter se je ukvarjala z vinarstvom. Leta 1903 se ji je med vožnjo po deževnem vremenu v New York porodila sijajna in danes povsem logična zamisel. Istega leta je na patentnem uradu prijavila patent: mehanske (ročne) brisalnike za vetrobransko steklo. Podobne ideje so že obstajale, vendar je bila Maryjina prva, ki je delovala. Guma na 'palici' je standard pri brisalnikih še danes.

Tekstilna vlakna

Dr. Giuliana Tesoro (1921–2002)

Osemnajstletna Židinja iz Benetk je pred fašizmom z družino zbežala v ZDA. V Ameriki je študirala organsko kemijo in pozneje postala profesorica na univerzi MIT. Za časa kariere je patentirala kar 125 izumov. Večinoma se je ukvarjala z vlakni za tekstilno industrijo. Njen najbolj prepoznaven patent je tekstil, ki je odporen proti ognju.

Nepremočljive plenice

Marion O'Brien Donovan (1917–1998)

Američanka, katere oče je bil prav tako izumitelj, je patentirala več kot 20 idej, večinoma praktične pripomočke za ženske. Leta 1949 je rodila hčerko ter zaradi nezadovoljstva nad bombažnimi plenicami iz kopalniške zavese naredila vodoodporno plenico. Plenice je sprva začela neuspešno prodajati, a je že čez dve leti njen patent za milijon dolarjev odkupila korporacija Keko.

Pomivalni stroj z vodnim curkom

Josephine Cochrane (1839–1913)

Pomivalni stroj (na motor) je leta 1886 izumila Američanka Josephine Cochrane, ki je bila naveličana pomivanja posode. Njen dedek John Fitch je bil prav tako izumitelj, njegovo delo je parnik. Čeprav so že prej izdelali pomivalni stroj, je bila Josephine prva, ki je uporabila vodni curek za čiščenje posode, kar je standard še danes.

Kevlar

Stephanie Kwolek (1923–2014)

kevlar

Material je razvila poljsko-ameriška znanstvenica Stephanie Kwolek za podjetje DuPont leta 1965. Kevlar je tržno ime za sintetično vlakno para-amid – molekulska formula [-CO-C6H4-CO-NH-C6H4-NH-]. Kevlar se uporablja na različnih področjih, kot so kolesa, dirkalne jadrnice, neprebojni jopiči, bobni, vrvi, vojaška plovila ... Kevlar ima visoko natezno trdnost, kar petkrat večjo kot železo pri isti teži.

Preberite še: Kozarci, ki si zapomnijo, kdo je iz njih pil

Lisa - 24/2015

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 24/2015

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.