O vprašanju, katera je bila prva e-knjiga na svetu, ni enotnega mnenja, za pionirja na tem področju pa se pogosto navaja Michael S. Hart s Projektom Gutenberg, v sklopu katerega je bila 4. julija 1971 digitalizirana prva publikacija – Deklaracija neodvisnosti ZDA. V naslednjih desetletjih je področje počasi rastlo.

Nastalo je še več zbirk gradiv v javni lasti, med njimi Wikivir Fundacije Wikimedia, kot način distribucije novih del pa so e-knjige uporabljali predvsem na specializiranih področjih (npr. za priročnike v računalništvu). To se je začelo spreminjati konec devetdesetih let, ko so na trg prišle prve namenske naprave – bralniki elektronskih knjig. Hkrati je razmah interneta spodbudil vidnejše ustvarjalce, da so začeli eksperimentirati z alternativnimi načini distribucije svojih del, ki jih internet omogoča. Med prvimi je bil Stephen King, ki je leta 1999 s pomočjo založbe izdal novelo Riding the Bullet izključno v elektronski obliki za distribucijo prek spleta.

Opogumljen z uspehom – prodanih je bilo pol milijona izvodov – je naslednje leto izvedel še drznejši eksperiment: popolnoma je obšel založbo in svojo naslednjo novelo The Plant ponudil za odjemanje prek svoje spletne strani po poglavjih. Obljubil je, da bo napisal in na enak način objavil naslednje poglavje, če bo delež ljudi, ki so plačali ceno enega dolarja za prenos, presegel 75 % (ne glede na absolutno število). Delež je po nekaj poglavjih padel na približno 50 % in novela ostaja nedokončana do danes.

Na račun dostop­nejše tehnologije se od konca leta 2000 v angleško govorečem svetu dogaja eksploziven razmah tovrstnih publikacij, ki so jih sprejeli tudi veliki založniki in preostanek industrije. Po podatkih Združenja ameriških založnikov za januar 2011 je prodaja e-knjig narasla za 118 % v primerjavi z januarjem 2010. Februarja tega leta so uredniki časopisa New York Times začeli e-knjige vključevati v svoj vplivni seznam uspešnic. Spletni trgovec Amazon.com je že julija 2010 objavil, da je prodaja e-knjig presegla prodajo tiskanih, konec tistega meseca je roman švedskega pisatelja Stiega Larssona Dekle z zmajskim tatujem postal prva e-knjiga z več kot milijon prodanimi izvodi.

E-knjige so z nekaj zamika in v veliko manjši meri odražajo tudi v Sloveniji. Od sredine devetdesetih let je dostopna zbirka slovenskih leposlovnih del, ki jo vzdržuje literarni zgodovinar Miran Hladnik. Prvi slovenski avtorji, ki so preizkušali novi model distribucije, so svoja dela ponudili brezplačno. Za prvega velja Mitja Peruš, ki je leta 2000 na ta način s pomočjo založbe DZS izdal strokovno delo Biomreže, mišljenje in zavest; knjiga je bila šele pozneje izdana tudi v tiskani obliki. Sledil mu je Miha Mazzini s prvo e-knjigo sodobnega leposlovja – leta 2002 je javno ponudil elektronsko različico svojega romana Drobtinice.

Lisa - 4/2013

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 4/2013

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.