Kako se človek sooči s spremembo aktivnega življenja in kako se pripraviti na novo obdobje v življenju?
Srečni in umirjeni ali čas prepirov?
Ko smo mladi in delamo, služimo kruh, ustvarjamo družino, vzgajamo otroke, se zapletamo v vsakodnevne prepire in zaspimo ob lepih trenutkih z dragimi osebami, se običajno ne zavedamo, da čas resnično (pre)hitro mine, in pride obdobje, ko zakonska določila sporočijo, da te v službi ne potrebujejo več, ker si svoje 'odslužil', in greš v penzijo, kakor rečemo po domače.
Marsikdo pa se je pred družinskimi nesoglasji zatekal prav v delo in v to, da se je čutil potreben v službi in delovnem okolju, domov pa je prihajal pozno in se poskušal izogibati družbi svoje partnerske polovice.
Otroci so iz takšnih hladnih gnezd hitro odšli na svoje, partnerja pa sta dočakala upokojitev, a kaj ko nista bila vajena drug drugega.
Če si takrat ne najdeta kakšnih svojih konjičkov, da se lahko zamotita in nista neprestano doma, potem je to čas, ko se netijo hudi prepiri in nesoglasja med novopečenima upokojencema.
Kar nekaj je takšnih parov. Ne vejo, kaj bi počeli drug z drugim, na živce si grejo in se ne prenašajo, rajši bi še kar naprej hodili v službo. Preproste rešitve v takih primerih ni, saj partnerstva in zakona nista negovala in zalivala z ljubeznijo in s spoštovanjem.
Vendar pa na srečo obstaja veliko primerov, ki dokazujejo nasprotno.
Številni pari se po upokojitvi še bolj zbližajo
Končno imajo čas, da se posvečajo konjičkom, lahko so več z vnučki, jih občasno čuvajo in se čutijo potrebne in želene tudi pri svojih otrocih, ki so zdaj že odrasli.
So gospe, ki obiskujejo različne tečaje in šolanja za tretje življenjsko obdobje, učijo se jezikov, umetnostne zgodovine, potujejo, sodelujejo v različnih centrih, kjer druga drugo poučujejo tista znanja, ki so si jih nabrale v življenju.
Tako se učijo oblikovanja iz gline, izdelovanja raznih okraskov, kuhanja, duhovnega razvoja, igranja na instrumente, gibanja in še veliko drugih veščin in znanj.
Zanimivo je dejstvo, da so pri večini takih dejavnosti udeležene predvsem gospe in da se le tu in tam najde kak gospod.
Večini je vstop v upokojenski ritem zelo stresen in boleč
Mnogi se čutijo nepotrebne in odvečne, znatno je tudi znižanje mesečnih prihodkov, krog prijateljev in socialna mreža se zožita, ni več določenih zadolžitev in misli o tem, da jih nihče več ne potrebuje, so hitro tukaj.
Zato je bistvenega pomena kakovostno živeti vse življenje, tudi v poznejšem obdobju, ko telesna moč nekoliko peša.
Če smo bili vse življenje fit in smo pozitivno ter optimistično gledali na svet okoli sebe, da nas težave niso potolkle, temveč okrepile, potem tudi v dobi uživanja plodov življenja lahko občutimo umirjenost ter modrost, ki nam ju je natrosilo življenje s svojimi izzivi.
Nič ni lepšega kot poslušati, kako babica ali dedek svoji vnukinji ali vnučku pripovedujeta zgodbe, ki jih začinita z modrostjo življenja.
Melita Kuhar Pucko, Strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok, redna kolumnistka v reviji Lisa
