Na družbenih omrežjih v zadnjem času lahko naletimo na veliko objav, ki ponazarjajo simptome motnje ADHD. Psiholog pa zdaj pojasnjuje, kaj omenjeni simptomi pomenijo v resnici.
Številni videoposnetki, ki podrobno opisujejo, kako so lahko vaše povsem običajne navade v resnici simptom ADHD, so postali viralni in zbrali več milijonov ogledov.
A strokovnjaki ob tem opažajo veliko nevarnost: ljudje se ob tem pretirano zanašajo in si tudi narobe razlagajo omenjene posnetke. Skrbi jih, da poplava vsebin krepi stereotipe ter spodbuja netočne samodiagnoze.
Kaj sploh je ADHD?
Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je vedenjsko stanje, ki se najpogosteje kaže s hiperaktivnostjo in impulzivnostjo. Prizadene približno pet odstotkov otrok v ZDA. V Združenem kraljestvu naj bi za motnjo trpelo približno 3,6 odstotka fantov in 0,85 odstotka deklet.
Simptomi se običajno pojavijo v zgodnjem otroštvu in postanejo bolj opazni, ko otrok odrašča. Ti lahko vključujejo tudi:
- Nenehen nemir;
- Težave s koncentracijo;
- Prekomerno gibanje ali govorjenje;
- Delovanje brez razmišljanja;
- Nezmožnost soočanja s stresom;
- Malo ali nič občutka za nevarnost;
- Nepremišljene napake;
- Nihanje razpoloženja;
- Pozabljivost;
- Težave pri organizaciji;
- Nenehno začenjanje novih nalog, preden oseba zaključi stare;
- Nezmožnost poslušanja ali upoštevanja navodil.
Natančen vzrok ADHD ni jasen, vendar se domneva, da vključuje genetske mutacije, ki vplivajo na delovanje in strukturo možganov osebe. Bolj ogroženi so nedonošenčki in tisti z epilepsijo ali poškodbami možganov. ADHD je povezan tudi z anksioznostjo, depresijo, nespečnostjo, Tourettovo boleznijo in epilepsijo.
Zdravila ni. Za lajšanje simptomov in olajšanje vsakodnevnega življenja se običajno priporoča kombinacija zdravil in terapije.
Za te simptome ni nujno, da nakazujejo na ADHD
Na družbenih omrežjih je ADHD postal pravi trend in številni prikazujejo simptome, ki naj bi se pojavljali posameznikom z omenjeno motnjo. Zaradi tega pogosto prihaja do napačne interpretacije in samodiagnoze.
Ravno o tej problematiki je spregovoril tudi psiholog dr. Punit Shah. Za portal dailymail.co.uk je pojasnil, da so številne navade, ki se oglašujejo kot simptom ADHD, lahko v resnici povsem nedolžne, po drugi strani pa so lahko tudi znak drugih težav, kot sta denimo anksioznost ali depresija.
Dotikanje kože
Na TikTok-u lahko najdemo ogromno posnetkov, na katerih je opisano, da je pretirano dotikanje kože, grizenje ustnice, igranje z lasmi ali grizenje nohtov simptom ADHD.
Strokovnjak pa ob tem opozarja: "Ta navada zagotovo ni dovolj, da bi lahko postavili diagnozo. Lahko gre zgolj za slabo navado ali pa znak kakšnega drugega stanja. Ponavljajoče se dejanje je v resnici lahko znak avtizma, lahko pa je povezano tudi z anksioznostjo ali stresom."
Težave z osredotočenostjo
Težave z osredotočenostjo so pogost simptom ADHD. A to še ne pomeni, da je vsaka izguba pozornosti vzrok za paniko. Psiholog opaža, da številni na družbenih omrežjih menijo, da imajo ADHD zato, ker so skozi dan pogosto zasanjani ali pa jim med delom misli enostavno bežijo drugam.
"Nekateri videoposnetki na družbenih omrežjih prikazujejo, da so osebe z ADHD zasanjane. V resnici pa temu ni tako. O ADHD lahko govorimo takrat, ko je motnja pozornosti tako huda, da ovira vsakdanje življenje," pojasnjuje dr. Shah.
Razdražljivost
Nekateri vplivneži, ki trdijo, da imajo ADHD, ob tem pravijo, da so razdraženi in nepotrpežljiivi. Tudi to ni nujni znak omenjene motnje. "To, da ste razdražljivi ali nepotrpežljivi, v resnici sploh ni značilnost ADHD," opozarja psiholog.
Pozabljivost
Če ste pozabljivi in izgubljate predmete, je to lahko značilnost ADHD. Vseeno pa psiholog ob tem opozarja, da pozabljivost sama po sebi ni razlog za preplah. "ADHD sploh ni težava s spominom. Lahko pa pride do 'pozabljivosti' zaradi težav s pozornostjo. Pozabljivost se pojavi, ker niste pozorni na svojo okolico," pojasnjuje.
Nemir
Na družbenih omrežjih lahko zasledimo tudi posnetke, v katerem naj bi opozorilni znak ADHD bil tudi to, da se nenehno premikate: če med sedenjem trzate z nogo, premikate gležnje ali kolena, naj bi to bil znak, da imate ADHD.
"Hiperaktivnost je lahko značilnost ADHD, vendar samo nemirnost brez kakršnih koli drugih značilnosti v večini primerov še ne pomeni diagnoza ADHD," pravi dr. Shah.
Psiholog v vsakem primeru odsvetuje samodiagnozo. Pravi, da ima prav vsak od nas lahko določene značilnosti, a to še ne pomeni, da lahko trdimo, da imamo ADHD. V kolikor pa na to sumimo, svetuje, da se posvetujemo s strokovnjakom, ki nam bo lahko postavil pravo diagnozo.
Vir: dailymail.co.uk
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
