Hepatitis običajno povzroči virusna okužba. Med njimi so najpogostejši virusi hepatitisa A, B, C, D in E, ki se med seboj razlikujejo po načinu prenosa. Vsem pa je skupno, da prizadenejo jetra. Zdravila, toksini in nekatere bolezni lahko povzročijo tudi nevirusni hepatitis.
Kaj je hepatitis in kaj ga povzroča
Vnetje jeter ali hepatitis lahko nastane zaradi različnih vzrokov, med katerimi je najpogostejša okužba z enim od tipov virusa hepatitisa:
- virus hepatitisa A (HAV),
- virus hepatitisa B (HBV),
- virus hepatitisa C (HCV),
- virus hepatitisa D (HDV) in
- virus hepatitisa E (HEV).
Odkrit je bil še virus hepatitisa G (HGV) in GB virus tipa C (ki sta se kasneje izkazala za skoraj identična flavivirusa).
Hepatitis lahko povzročijo tudi bakterije in nekateri drugi virusi, na primer, virus, ki povzroča infekcijsko mononukleozo, virus noric ali citomegalovirus (rod virusov iz reda Herpesvirales).
Nevirusni hepatitis
Uživanje alkohola, prekomerni odmerki zdravil, toksini in nekatere bolezni, vključno z avtoimunskimi, lahko povzročijo nevirusni hepatitis, stanja, ki jih poznamo pod imeni: alkoholni hepatitis, avtoimunski hepatitis, toksični hepatitis, nealkoholno zamaščenost jeter.
Vsaka vrsta hepatitisa ima svoje simptome in tudi načine zdravljenja.
Kako se prenaša hepatitis
Profimedia
Različne oblike hepatitisov se med seboj razlikujejo tudi po načinu prenosa virusa. Tudi glede na to jih delimo v dve večji skupini, in sicer na tiste, ki se v telo prenašajo skozi usta, ter na tiste, ki se prenašajo s telesnimi tekočinami.
- Skozi usta se prenašata hepatitis A in hepatitis E.
- S krvjo, telesnimi tekočinami in tudi s telesnimi stiki se prenašajo hepatitis B, hepatitis C in hepatitis D.
- Hepatitis G se prenaša s krvjo in s telesnimi stiki (transfuzija, injiciranje drog, spolni odnosi, prenos z matere na otroka).
Hepatitis in najpogostejši simptomi
Presenetljivo pri določenih oblikah hepatitisa je, da številni okuženi ne kažejo nikakršnih znakov in niti ne vedo, da so za to vrsto bolezni zboleli.
Nekatere oblike hepatitisa lahko tako hitro minejo in brez večjih težav.
Druge pa lahko privedejo do resnih okvar na jetrih, med najbolj znanimi in kritičnimi oblikami so ciroza jeter, jetrna odpoved in rak.
Akutni virusni hepatitis
Akutni hepatitis lahko poteka od popolnoma nezaznavne oblike bolezni do hitro napredujoče in usodne odpovedi delovanja jeter.
Najzgodnejši simptomi in znaki so zelo podobni gripi: povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v sklepih in mišicah.
Sledijo simptomi kot so slabost in bruhanje, izguba teka ter bolečina pod desnim rebrnim lokom. Temneje obarvan seč, svetlejše blato, sledi pojav zlatenice, ki je zelo značilen bolezenski znak hepatitisa.
Kronični virusni hepatitis
Kronični hepatitis B in kronični hepatitis C se izražata različno. Oseba je lahko le nosilec okužbe, lahko se izrazijo blažji znaki, lahko pa pride tudi do zelo hudega poteka, ki vodi v cirozo jeter, odpoved delovanja jeter ali raka na jetrih.
Začetni znaki: bolečina v zgornjem delu trebuha, spahovanje, napenjanje, izguba teka, občutek izčrpanosti brez pravega vzroka.
Pri napredovalni bolezni: zlatenica, krvavitve, otekanje nog in trebuha, kožne spremembe, psihične motnje.
Podrobneje o simptomih v nadaljevanju pri posameznih vrstah hepatitisov.
Hepatitis razlike: kateri hepatitis je najnevarnejši in kateri ozdravljiv
Hepatitis C je najbolj zahrbten. Namreč, pri večini okužba poteka brez bolezenskih znakov in večina okuženih ostane kronično okuženih. Bolezen pa je resna in celo ogroža življenje. Vendar je hepatitis C ozdravljiva bolezen.
Popolna ozdravitev akutnega virusnega hepatitisa brez posledic je značilna tudi za okužbi s HAV in HEV (hepatitis A in E).
Kronično vnetje jeter se lahko razvije pri okužbah s HBV, HDV in HCV (hepatitis B, D in C).
V primeru težke oblike akutnega virusnega hepatitisa z odpovedjo delovanja jeter je nujna presaditev organa.
Bolniki s kroničnim hepatitisom:
- potrebujejo zdravljenje s protivirusnimi zdravili,
- pri odpovedi delovanja jeter je nujna presaditev organa.
Pri kroničnem virusnem hepatitisu se lahko razvije tudi rak na jetrih. Glavna dejavnika za njegov nastanek sta okužba s HBV in HCV (hepatitis B in C).
Da bi bilo zdravljenje uspešnejše, je potrebno čimprejšnje odkritje!
Hepatitis A
Profimedia
Hepatitis A je predvsem posledica slabih higienskih navad ter zaužitja okužene vode in hrane. Virus hepatitisa A se lahko prenaša tudi z analno oralnim spolnim odnosom.
Potek bolezni in simptomi:
Za razliko od hepatitisa B in C, hepatitis A ne povzroča kronične bolezni jeter, največkrat poteka brez znakov, zlasti pri otrocih, lahko pa so prisotni izčrpavajoči simptomi in redko (manj kot 1 %) pride do odpovedi delovanja jeter.
Med simptomi so lahko denimo povišana telesna temperatura, slabo počutje, izguba apetita, driska, slabost, nelagodje v trebuhu, temno obarvan urin in zlatenica, navaja WHO.
Inkubacijska doba je od 14 do 28 dni.
Za okužbo s HAV je sicer značilna ozdravitev brez posledic, prebolelemu ostane doživljenjska imunost.
Najboljšo preventivo predstavlja upoštevanje higienskih standardov in redno umivanje rok. Priporoča se izogibanje nepotrebnim zdravilom, kot so denimo zdravila proti slabosti.
Cepivo: DA
Hepatitis B
Profimedia
Hepatitis B je potencialno smrtno nevarna okužba jeter, ki jo povzroča virus hepatitisa B (HBV).
Lahko povzroči kronično okužbo in predstavlja veliko tveganje za smrt zaradi ciroze in raka na jetrih. Okužba v otroštvu povzroči kronični hepatitis v 95 % primerov.
Hepatitis B se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi in preko telesnih tekočin (slina, solze, vaginalna in semenska tekočina) in krvi ter z matere na otroka (perinatalni prenos). Tveganje prinašajo tudi nečiste igle za tetoviranje in piercing.
Potek bolezni in simptomi:
Pri večini okuženih se ne pojavijo nobeni simptomi. Vendar pa se pri nekaterih razvije akutna oblika s simptomi, ki lahko trajajo več tednov.
Med simptomi so rumeno obarvana koža in oči, temno obarvan urin, ekstremna izčrpanost, slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu.
Pri težjem poteku lahko pride do odpovedi delovanja jeter, kar lahko vodi v smrt. Pri dolgotrajnejših zapletih je veliko tveganje za cirozo jeter in raka.
Akutni hepatitis B se navadno lahko pozdravi že v nekaj mesecih, brez kakršnega koli posebnega zdravljenja.
Kronični hepatitis pa v današnjem času velja za neozdravljivo bolezen. V primeru okužbe poteka vseživljenjsko zdravljenje z zdravili, s katerimi se zavre poslabšanje.
Med vsemi hepatitisi je najbolj kužen prav hepatitis B. Tveganje zanj se lahko učinkovito zmanjša z ustrezno obliko cepljenja, obstajajo seveda tudi druge možnosti, kako preprečiti okužbo, kot so varna spolnost, uporabljanje lastnega pribora za nego telesa …
Inkubacijska doba je od 30 do 180 dni. Virus zunaj telesa preživi vsaj 7 dni.
Cepivo: DA
Hepatitis C
Profimedia
Virus hepatitisa C (HCV) povzroča tako akutni kot kronični virusni hepatitis.
Hepatitis C se prenaša s krvjo, najpogosteje preko neustrezne oz. nesterilne medicinske opreme, s transfuzijo nepreiskane krvi in s souporabo pripomočkov za injiciranje drog. Lahko se prenese tudi z matere na dojenčka ter pri spolnih odnosih, pri katerih pride do stika s krvjo.
Hepatitis C se ne prenaša z materinim mlekom, hrano, vodo ali občasnim stikom, kot so objemanje, poljubljanje in deljenje hrane ali pijače z okuženo osebo.
Potek bolezni in simptomi:
Akutni hepatitis običajno poteka asimptomatsko – približno 80 % ljudi ne kaže nobenih simptomov.
Prav zaradi neizraženih simptomov je hepatitis C zelo zahrbten – okužba lahko ostane asimptomatska desetletja po okužbi, simptomi se razvijejo, ko pride do resnih poškodb jeter.
Pri akutni obliki se lahko pojavijo simptomi, kot so povišana telesna temperatura, utrujenost, zmanjšan apetit, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, temen urin, svetlo blato, bolečine v sklepih in zlatenica.
Pri približno 30 % okuženih se virus odstrani v šestih mesecih po okužbi brez kakršnegakoli zdravljenja.
Preostalih 70 % bo razvilo kronični hepatitis C. V tem primeru je tveganje za cirozo precej večje.
Ko postane okužba kronična, je potrebno zdravljenje. Cilj je popolno ozdravljenje. Zdravljenje običajno poteka s protivirusnimi zdravili, ki traja od 12 do 24 tednov (odvisno od odsotnosti ali prisotnosti ciroze).
Ker proti hepatitisu C ni učinkovitega zdravila, je preventiva najboljša kurativa.
Inkubacijska doba je od 14 dni do 6 mesecev.
Cepivo: NE
Hepatitis D
Profimedia
Za to obliko zbolijo ljudje, ki že imajo hepatitis B, saj se lahko virus le tako širi. Okužba se torej ne more zgoditi brez virusa hepatitisa B.
Sočasna okužba s HDV in HBV velja za najhujšo obliko kroničnega virusnega hepatitisa, in sicer zaradi hitrejšega napredovanja bolezni.
Hepatitis D se prenaša s krvjo in telesnimi tekočinami. Okužba je mogoča tudi preko poškodovane kože, redek je prenos virusa z matere na otroka.
Potek bolezni in simptomi:
Pri akutni obliki se lahko pojavijo blagi do hudi znaki, ki jih je težko ločiti od simptomov drugih vrst akutnih hepatitisov.
Simptomi so lahko povišana telesna temperatura, utrujenost, izguba apetita, slabost, bruhanje, temno obarvan urin, svetlo blato in zlatenica.
Pri sočasni okužbi pride do kroničnega obolenja pri 90 % ljudi. V tem primeru se pospeši napredovanje bolezni. Oboleli lahko zboli za cirozo skoraj desetletje pred obolelimi z le obliko hepatitisa B.
Zdravljenje je nujno potrebno.
Cepivo: NE
Cepljenje proti hepatitisu B je edina metoda za preprečevanje okužbe s hepatitisom D.
Hepatitis E
Profimedia
Hepatitis E ima štiri različne tipe: genotip 1, 2, 3 in 4. Genotip 1 in 2 so odkrili pri ljudeh, genotip 3 in 4 pa pri živalih.
Viri okužb so voda ali živila, ki so onesnažena s fekalijami.
Potek in simptomi:
Kot pri vseh oblikah tudi pri tej vrsti poteka vnetje individualno – pri nekaterih okuženih niso prisotni simptomi, pri drugih se pojavijo simptomi, podobni simptomom girpi.
Tipični znaki in simptomi, ki se lahko pojavijo: povišana telesna temperatura, zmanjšanje apetita, izčrpanost, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, srbenje, kožni izpuščaji, bolečine v sklepih. Lahko se pojavi tudi zlatenica, temno obarvan urin, bledo blato ter rahlo povečana in občutljiva jetra.
Ta oblika hepatitisa sicer ne poteka kronično.
Okužba navadno izzveni v 2 do 6 tednih.
V redkih primerih lahko se lahko razvije težja oblika, zaradi česar pride do odpovedi delovanja jeter. Povečano tveganje za odpoved delovanja jeter in izgubo ploda je tudi pri nosečnicah. Zlasti v drugem in tretjem trimesečju - 20–25 % nosečnic lahko umre, če zbolijo za hepatitisom E v tretjem trimesečju.
Za hepatitis E ni posebnega zdravljenja – ker je ta oblika navadno samoozdravljiva. Pomembno se je tudi izogibati določenim zdravilom. Hospitalizacija je navadno nujna za bolnike z oslabljenim imunskim sistemom ter nosečnice.
Inkubacijska doba je od 2 do 10 tednov.
Cepivo: NE
Hepatitis G
Profimedia
Hepatitis G pri odraslih povzroči viremijo (prisotnost virusov v krvi), ki lahko traja več mesecev ali več let, vendar se virus s pojavom protiteles sčasoma odstrani.
Čeprav so prve študije pokazale, da je virus HGV in tudi GBV-C vzrok za hepatitis, nadaljnje študije niso uspele ugotoviti, ali okužba z omenjenim virusom povzroča bolezen jeter ali katerokoli drugo bolezen.
Ta ugotovitev skupaj s podatki, ki kažejo, da HGV/GBV-C okuži predvsem limfocite (posebna podskupina belih krvnih telesc) in ne hepatocite (celice jeter), je nekatere strokovnjake spodbudilo k priporočilu, da se ime hepatitis G opusti.
Hepatitis G se prenaša s krvjo in s telesnimi stiki (transfuzija, injiciranje drog, spolni odnosi, prenos z matere na otroka).
Hepatitis pri otrocih
Pojav hepatitisov neznanega izvora pri otrocih
Po poročanju NIJZ je spomladi 2022 več držav poročalo o primerih hepatitisa neznanega izvora, ki so jih zaznali pri otrocih.
Pri večini primerov so bili prisotni znaki zlatenice, bolečine v predelu trebuha, driska in bruhanje.
Tipični povzročitelji virusnih hepatitisov (virus hepatitis A, B, C, D in E) so bili pri vseh primerih izključeni, pri nekaterih pa so zaznali okužbo z virusoma SARS-CoV-2 in adenovirusom. Glede na znane podatke je vzrok pojavljanja primerov hepatitisa pri otrocih bolj verjetno infektološke narave (okužba) kot toksikološke (zastrupitev).
Hepatitis testiranje
Profimedia
Eden največjih problemov, ko gre za hepatitis, je, da ostaja visok delež ljudi, ki za okužbo ne vedo, saj bolezen v veliko primerih poteka brez tipičnih simptomov. V tem trenutku je lahko v Sloveniji lahko več tisoč okuženih – kar 70 odstotkov pa jih tega ne ve.
28. julij – Svetovni dan hepatitisov
Vsako leto 28. julija obeležujemo Svetovni dan hepatitisov, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija določila na rojstni dan nobelovca prof. Blumberga, odkritelja hepatitsa B. Namen je osveščanje ljudi o virusnih hepatitisih.
Viri:
NIJZ
www.sciencedirect.com
www.who.int
