Predlog, ki je razburil Slovence: sobe za samozadovoljevanje otrok v vrtcih ali kdo je tu nor?

Nedavno je WHO, Svetovna zdravstvena organizacija, izdala nove smernice glede spolne vzgoje, kjer so zapisali, da naj bi se spolna vzgoja začela že ob rojstvu, saj se dojenčki že učijo vrednosti in užitka v telesnem stiku, temu pa sledi učenje o tem, kaj je prav in kaj sramotno. To pomeni, da se že v zelo zgodnji starosti učijo o spolni vzgoji, so prepričani pri WHO, zato tudi predlagajo, da se v vrtce uvede učenje o užitku ob dotikanju svojega telesa, predvsem genitalij, in o samozadovoljevanju.

Septembra je pri nas javnost razburila objava Saše Petek, številnim Slovencem dobro poznane anticepilke in nekdanje pripadnice gibanja Osveščenih prebivalcev Slovenije, v kateri je spregovorila o sobah za samozadovoljevanje otrok. Toda kaj o tematiki menijo strokovnjaki?

Pretirano samozadovoljevanje je najpogosteje znak čustvene osamljenosti

"Otroci se tako v vrtcu kot seveda tudi doma otipavajo in samozadovoljujejo, kar je povsem normalen razvojni proces spolnega dozorevanja. Otroci že od rojstva raziskujejo svoje telo, svoje genitalije in z njimi povezane užitke, tovrstno ugodje pa običajno odkrijejo, ko jih navajamo na kahlico in so osvobojeni pleničk," je pojasnila dr. Leonida Zalokar, ravnateljica Strokovnega centra Planina, ki ima tudi svojo psihoterapevtsko prakso. 

Ko deklica prvič pri fantku opazi penis, je to zanjo seveda zelo zanimivo, vredno otroškega naravnega radovednega ogleda in otipa, je dodala.

"Posledično se seveda tako starši kot vzgojiteljice v vrtcu pogosto soočajo z dotikanjem spolovil in samozadovoljevanjem otrok. Otrok se ne zaveda seksualnega konteksta tovrstnega vedenja, zato ga tudi ni sram in ’užitkari’  kjerkoli in kadarkoli."

Strokovnjaki ocenjujejo, da gre pri samozadovoljevanju pri majhnih otrocih predvsem za samotolažilno vedenje, senzacije, ki mu jih sproža samozadovoljevanje, pa so zelo prijetne, tolažilne. Pretirano samozadovoljevanje je najpogosteje znak čustvene osamljenosti, zanemarjenosti, predstavlja nekakšno omamo v stiski, zmanjšanje napetosti, opozarja dr. Zalokar.

Otrok potrebuje odraslo osebo, ob kateri se nauči, kako se umiriti

"Ko opazimo tovrstno vedenje pri otroku, moramo zavzeti predvsem realističen pristop – zlasti v vrtcu se priporoča preusmeritev pozornosti, vključitev v prijetne, njemu všečne dejavnosti, pomiritev z mirnim prigovarjanjem itd. Vemo, da je najučinkovitejši način za pomiritev otroka v vseh primerih vzpostavljen ustrezen stik s starši, ki naj bi otroka naučili, da v trenutkih kakršnekoli stiske poišče starša in izrazi svojo stisko."

Otrok potrebuje odraslo osebo, ob kateri se nauči, kako se umiriti, poiskati varno bližino, regulirati svoje nagone. Tam tudi prejme informacijo, da ni vsako vedenje primerno v javnosti (vrtanje nosa, samozadovoljevanje, lulanje na cesti, pljuvanje itd.) in da je za vsako početje potrebno poiskati pravi čas in kraj. 

"Če otrokovo samozadovoljevanje moti odraslo osebo, se mora ta zavedati, da je to posledica njenega zavrtega dojemanja spolnosti in ne otrokovega neustreznega vedenja. Zato se zavrta odrasla oseba ob tem sila pogosto sooča z lastnimi frustracijami, občutki sramu, nelagodja in jih lahko s svojimi neustreznimi odzivi prenese na otroka." Pretirano samozadovoljevanje pri otroku je najpogosteje znak, da odrasli ne zmorejo razbremenjevati in umirjati svojih otrok in da morajo nekaj narediti/spremeniti pri sebi, poudarja.

Sobe za samozadovoljevanje v vrtcih

"Idejo, ki se je pojavila v slovenskem prostoru in s katero sem bila seznanjena s številnih strani, da naj bi v vrtce uvedli sobe za samozadovoljevanje, bi bilo najbolj zdravo potrebno jemati kot provokacijo – glede na stanje določenih umov v našem majhnem slovenskem prostoru pa gre lahko za povsem ’resen’ predlog, ki ga je seveda potrebno v kali zatreti," je odločena. Namreč kot že povedano, majhni otroci lahko s samozadovoljevanjem regulirajo svojo tesnobo in stisko. V ustreznem socializacijskem procesu, kjer jih učimo tudi kulture, jih moramo naučiti drugačnih regulativnih mehanizmov, sicer se takšno vedenje utrdi. Ker pa se majhni otroci ne zmorejo regulirati sami, je to naloga odraslih, v prvi vrsti staršev. 

Hipotetična uvedba sob za samozadovoljevanje v vrtcih bi za seboj potegnila uvedbo takih sob tudi v šolah, korak naprej pa je le še seksanje kadarkoli in kjerkoli v javnosti, je mnenja dr. Zalokar: "Ker nagonov pa ja ne smemo zatirati, ker je to krut poseg v človekove pravice, osebno nedotakljivost, enakopravnost, individualizem, svobodo izbire ipd., pod to parolo bo skušala peščica skrajnežev vsiliti svojo lastno ideologijo, potrebo, sprevrženost, motenost.  In vsi, ki se v prihodnosti ne bomo strinjali s seksanjem v javnosti, bomo z njihove strani agresivno opredeljeni kot nestrpni, sovražni, nazadnjaški. Da, v to smer gre današnji svet, ko se ob vseh nerazumnih dogajanjih pogosto sprašujem – pa kdo je tu nor?" 

Zadnje poglavje Orwellove Živalske farme

Danes se tudi slovenski narod sili k sprejemanju in toleriranju do še včeraj nepojmljivih smernic, verjame dr. Zalokar: "Smo v zadnjem poglavju Orwellove Živalske farme; pri Cesarjevih novih oblačilih pa je otroški glas o goloti še prešibak –  moramo ga ojačati! V razmišljanje v tem kontekstu se odlično vklaplja izjemen mislec Marcel Štefančič, ki v enem od svojih intervjujev navaja, da so trendi (tudi norosti, sprevrženost) vedno prihajali z druge strani Atlantika. Včasih je trajalo nekaj let, da je iz Amerike kaj prišlo v Evropo, in to velja za lobije, ki obvladujejo evropsko politiko, za 'vojno proti terorizmu': 'Ko so ljudi prepričali, da so volili glede na kulturne vrednote, odmislili pa socialo in ekonomijo, je postalo vseeno. Vse se je prestavilo na raven kulturnega boja. Na ekonomska vprašanja dobivamo verske, kulturne, ideološke odgovore. Zato se preklamo samo še o gejih, pravicah samskih žensk, verouku. Kulturne topike so popolnoma odpihnile ekonomske in socialne razlike."

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol